Oktobra je Organizacija združenih narodov praznovala 80. obletnico in ob tej priložnosti je Varnostni svet organiziral odprto razpravo. Prav tako so članice VS odpotovale v Adis Abebo v Etiopiji na srečanje z Afriško unijo ter v tem mesecu obravnavale širok spekter vprašanj, povezanih z mednarodnim mirom in varnostjo – od Evrope, Afrike in Latinske Amerike do Bližnjega vzhoda in drugod.

Na dan OZN, 24. oktobra, ob 80. obletnici začetka veljavnosti Ustanovne listine OZN, je Varnostni svet razpravljal o prihodnosti OZN z vidika miru in varnosti. Slovenija je poudarila, da je bil OZN ustanovljen na podlagi prepričanja, da človeštvo zmore več kot zgolj slediti enostranskim interesom. Da bi lahko uspešno obvladovali čedalje več globalnih izzivov, je treba obvarovati in nadgraditi pretekle dosežke OZN, ki jih ni malo. Prav tako za OZN ni alternative, torej moramo storiti vse, kar je v naši moči, da ohranimo in okrepimo ta mednarodni okvir, namenjen ohranjanju trajnega miru.

Na četrtletni odprti razpravi o Bližnjem vzhodu je veleposlanik Samuel Žbogar izrazil zadovoljstvo nad izvajanjem prve faze načrta za končanje vojne v Gazi in vse strani pozval, naj v celoti spoštujejo premirje.

Slovenija je ob obravnavi grozljivih razmer v Sudanu ostro obsodila grozodejstva, ki so jih sile RSF zagrešile v mestih El Fašer in Bara. »Obleganje, ki se je začelo pred več kot 500 dnevi, se je spremenilo v pokol. El Fašer, nekoč krhko zatočišče za sto tisoče ljudi, je zdaj žarišče sudanskega trpljenja – v mestu vlada lakota, je tarča zatiranja in brutalnih napadov, zdravstveni sistem razpada in varnega izhoda ni. To je nezaslišano,« je izjavil veleposlanik Žbogar. Mesto se zdaj sooča z grozotami, ki so pred dvajsetimi leti opustošile Darfur. Slovenija je zato pozvala k takojšnjemu prenehanju pokolov, zaščiti civilistov, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu ter polni odgovornosti vseh storilcev.

Med zasedanjem o misiji OZN na Kosovu (UNMIK) je Slovenija izpostavila napredek Kosova in potrebo po strateški reviziji vloge in odgovornosti misije. »UNMIK že več let ne izvaja svojega prvotnega mandata, ki je ohranjanje miru in varnosti, zato bo morda kmalu nastopil trenutek, da se pogovorimo o prihodnosti njegovega delovanja,« je povedal veleposlanik Žbogar. Ker se razmere na terenu na Kosovu zelo razlikujejo od tistih iz leta 1999 in so splošne varnostne razmere stabilne, se mora UNMIK prilagoditi in razviti.

Slovenija je pozdravila soglasno podaljšanje mandata EUFOR Althea za še eno leto. Na polletni razpravi o Bosni in Hercegovini je veleposlanik Žbogar spomnil tudi na uspešno sprejeto izjavo za javnost Varnostnega sveta, ki jo je marca predlagala Slovenija. Bosno in Hercegovino še naprej podpiramo na njeni poti k članstvu v EU. »Ob približevanju tridesete obletnice Daytonskega mirovnega sporazuma je prišel čas, da Bosna in Hercegovina v celoti prevzame odgovornost za svojo prihodnost,« je zaključil veleposlanik.

Na letni odprti razpravi o agendi za ženske, mir in varnost je Slovenijapoudarila, da se »mir začne, ko za mizo sedijo ženske.« Ker se agenda sooča z vse močnejšimi pritiski in nezadostnim financiranjem, njeno izvajanje pa je šibko, je Slovenija predlagala tri ključne korake za spodbujanje miru: zagotoviti polno in enakopravno sodelovanje žensk, okrepiti podporo organizacijam, ki jih vodijo ženske, ter zagotoviti odgovornost in spoštovanje pravic žensk. Bistvenega pomena je, da se ženske v vseh družbah obravnava kot enakovredne partnerice in da agenda prinese merljive rezultate.

Pred odprto razpravo je veleposlanik Žbogar podal skupno izjavo v imenu podpisnic skupnih zavez o ženskah, miru in varnosti. Države podpisnice so tako ob 25. obletnici resolucije 1325 ponovno potrdile svojo neomajno podporo.

Na Haitiju se varnostne razmere še naprej slabšajo, oborožene tolpe pa imajo čedalje večji vpliv ne le v glavnem mestu, temveč tudi drugod po državi. Slovenija spodbuja napredek na politični ravni, saj lahko do popolne obnove demokratičnih institucij in gospodarskega okrevanja pripelje le rešitev, ki jo bo vodil in obvladoval Haiti sam. Za dosego miru, varnosti in stabilnosti v državi je potrebna vzdržna podpora mednarodne skupnosti. Prav tako je Slovenija opozorila, da zaradi oboroženih tolp še vedno najbolj trpijo ženske in otroci.

Na letnem odprtem zasedanju je potekala tudi razprava o strateškem partnerstvu med OZN in Afriško unijo (AU). Afriške države zdaj predstavljajo več kot četrtino članstva v OZN, kar pomeni, da morata obe organizaciji tesno sodelovati. Veleposlanik Žbogar je v svojem govoru izpostavil, da je osnova partnerstva med OZN in AU resolucija 2719, ki jo je treba v celoti izvajati. Ponovno je poudaril, da Slovenija podpira rešitve, ki jih za reševanje regionalnih konfliktov predlagajo afriške države. Pohvalil je prizadevanja AU, da se podnebne spremembe obravnavajo kot dejavnik nestabilnosti.

Oktobra so članice VS obiskale tudi Adis Abebo v Etiopiji, kjer je potekal letni posvet s Svetom za mir in varnost Afriške unije. V razpravah o ključnih varnostnih izzivih v regiji so članice obeh teles znova potrdile zavezanost poglabljanju partnerstva za spodbujanje miru in stabilnosti po celotni afriški celini. Mnoge točke na dnevnem redu VS so povezane z Afriko, zato so za dosego trajnega miru potrebni skupni ukrepi in usklajena prizadevanja AU in OZN.

Na izrednem zasedanju, ki ga je zahtevala Venezuela, je Slovenija izrazila zaskrbljenost zaradi razmer ob venezuelski obali ter pozvala k spoštovanju Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava.

VS se je sestal tudi s predsednikom Meddržavnega sodišča, sodnikom Judžijem Ivasavo.

Oktobra je Varnostni svet sprejel izjavi za javnost o Sudanu in v podporo libanonski vladi ter njeni zavezi k uveljavljanju suverenosti nad svojim ozemljem. Sprejel je tudi resolucijo, ki podaljšuje režim sankcij proti Haitiju ter podaljšal mandate misij UNSMIL v Libiji, MINURSO v Zahodni Sahari ter misije OZN za preverjanje v Kolumbiji.

Zadnje novice