1951
Ustanovitev Društva Ljudske republike Slovenije za Združene narode.
V OZN si Slovenija prizadeva za boljši jutri s krepitvijo mednarodnega miru in varnosti, podporo trajnostnemu razvoju, krepitvijo mednarodnega prava, varstvom človekovih pravic, spodbujanjem demokracije in bojem proti podnebnim spremembam. Zagovarjamo učinkovit in na pravilih temelječ multilateralizem z osrednjo vlogo OZN. Podpiramo reforme v organizaciji in se zavzemamo za spoštovanje mednarodnega prava in načel Ustanovne listine OZN.
Slovenija je dejavna tudi v specializiranih agencijah, skladih, programih in drugih telesih sistema OZN, kot so WHO, UNESCO in UNICEF. Prizadevamo si, da so interesi, vrednote in stališča Slovenije vidni in upoštevani tako za pogajalsko mizo kot pri vsakodnevnem delu organizacije.
Kot razvita, odgovorna in dejavna država sooblikujemo politike in ukrepe za spoprijemanje s svetovnimi razvojnimi izzivi. Skupaj s partnerji prispevamo k trajnostni, pravični, vključujoči in varni prihodnosti za vse. V vlogi nestalne članice Varnostnega sveta (2024–2025) si želimo pozitivno prispevati k zagotavljanju miru in varnosti, blaginji ter dostojnemu življenju za današnje in prihodnje rodove.
Ustanovitev Društva Ljudske republike Slovenije za Združene narode.
Škocjanske jame so 28. novembra 1986 vpisane na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCO. Gre za prvi slovenski vpis na seznam svetovne dediščine.
Slovenj Gradec postane prvo in edino slovensko mesto s častnim nazivom glasnika miru OZN, ki ga je dobil zaradi prizadevnega delovanja za mir na različnih področjih družbenega življenja.
22. maja 1992 Slovenija uradno postane članica ZN, pred sedežem ZN je prvič dvignjena slovenska zastava. Na ta dan obeležujemo dan slovenske diplomacije.
Slovenski vojaki prvič sodelujejo v mirovni operaciji pod vodstvom OZN. Misija se je odvijala na razmejitvenem območju med grškim in turškim delom Cipra.
Republika Slovenija je prvič izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta OZN v obdobju 1998–1999. VS ZN predseduje avgusta 1998 in novembra 1999.
Ustanovitev Medvladnega foruma za podnebne spremembe ZN. Za ozaveščanje javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja leta 2007 prejme Nobelovo nagrado za mir, kot del ekipe IPCC je soprejemnica nagrade tudi Slovenka dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Prvo sodelovanje slovenskih policistov v mirovni operaciji (Vzhodni Timor).
Prvi obisk na ravni generalnega sekretarja ZN v Sloveniji, Slovenijo obišče Ban Ki Mun.
Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve, Uradom Republike Slovenije za mladino in Društvom za ZN za Slovenijo vzpostavi slovenski institut mladinskega delegata pri OZN.
Države članice OZN 20. decembra 2017 soglasno potrdijo predlog Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel.
Slovenka Nina Raduha postane prva ženska poveljnica kontingenta UNIFIL.
Slovenija prevzame enoletno predsedovanje Svetu za človekove pravice.
Ustanovitev Centra za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah (POTC) v Sloveniji.
Ustanovitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem UNESCO v Ljubljani.
Slovenija je prvič izvoljena za članico Komisije OZN za droge (CND).
Svet za človekove pravice ZN sprejme resolucijo o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ki je nastala na pobudo Slovenije, Maldivov, Maroka, Švice in Kostarike.
Slovenija se uvrsti na 9. mesto med 193 državami po indeksu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja.
Slovenija 9. decembra 2021 najavi kandidaturo za mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024–2025.
Slovenija postane 100. članica Odbora ZN za miroljubno uporabo vesolja (COPUOS).
Slovenija je 10. junija 2022 z 176 glasovi izvoljena za nestalno članico Ekonomskega in socialnega sveta ZN za obdobje 2023–2025.
Slovenija predlaga imenovanje posebnega odposlanca OZN za vodo. Predlog podpre 150 držav.
Slovenija je bila 6. junija 2023 z 153 glasovi izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024–2025.
