Delo Varnostnega sveta v avgustu so zaznamovale pereče grožnje mednarodnemu miru in varnosti – od nevzdržnih humanitarnih razmer v Gazi do stopnjevanja nasilja na vzhodu Demokratične republike Kongo in na Haitiju. Varnostni svet je razpravljal tudi o letnem poročilu o spolnem nasilju v konfliktih. Na razpravi je nastopila Darja Bavdaž Kuret, posebna odposlanka za področje žensk, miru in varnosti. Slovenija in njeni partnerji so zaprosili za sklic nujnih zasedanj o Gazi in Ukrajini.

Potem ko je izraelska vlada napovedala širitev ofenzive in prevzem nadzora nad Gazo, je Slovenija skupaj s skoraj vsemi članicami Varnostnega sveta pozvala k sklicu izrednega zasedanja. »To je načrt sejanja groze in uničenja, še nižje dno, in Slovenija ga odločno zavrača,« je pred člani Varnostnega sveta povedal veleposlanik Samuel Žbogar.

Pred zasedanjem je veleposlanik prebral skupno izjavo v imenu vseh evropskih članic VS – Danske, Francije, Grčije, Slovenije in Združenega kraljestva. Skupaj so obsodile širitev izraelskih vojaških operacij in opozorile, da bo to še bolj ogrozilo življenje civilistov v Gazi in preostalih talcev, ter poglobilo že tako katastrofalno humanitarno krizo.

Potem ko je poročilo IPC (pobude za celovito klasifikacijo faz prehranske varnosti) 22. avgusta potrdilo lakoto v Gazi, je 14 članic Varnostnega sveta v skupni izjavi izrazilo globoko zaskrbljenost.Izjavo sta prebrali Slovenija in Gvajana, neformalni kontaktni točki VS za lakoto in konflikte. 14 članic Varnostnega sveta, z izjemo ZDA, je odločno poudarilo, da je treba humanitarno krizo nemudoma rešiti in da mora Izrael spremeniti svojo politiko. Kot so zapisali v izjavi: »Lakoto v Gazi je treba nemudoma odpraviti.«

Slovenija in preostale štiri evropske članice VS so zaprosile za sklic dveh nujnih zasedanj o Ukrajini. Tam se vojna še naprej zaostruje, zaradi česar bo leto 2025 morda terjalo največ smrtnih žrtev doslej. Veleposlanik Žbogar je ostro obsodil nedavne napade na ukrajinska mesta in pozval k takojšnjemu premirju. »Le z odločno akcijo bi lahko ustavili prelivanje krvi in zaščitili civiliste,« je dodal.Neusmiljeni ruski napadi z raketami in droni povzročajo tragične in nenehne izgube nedolžnih življenj.

Posebna odposlanka za področje žensk, miru in varnosti, Darja Bavdaž Kuret, se je udeležila letne odprte razprave o spolnem nasilju v konfliktih.Pred 15-članskim VS je izjavila, da je spolno nasilje v konfliktih posledica človeškega delovanja in bi ga lahko v celoti preprečili. Odločno je obsodila uporabo spolnega nasilja kot vojne taktike, sredstva za mučenje, ustrahovanje in politično prisilo ter poudarila, da so za pravičen in trajen mir nujno potrebni polno uresničevanje pravic žensk in enakost spolov, ugotavljanje odgovornosti storilcev ter podpora vsem ženskam na fronti.

Zaradi brutalnega nasilja oboroženih tolp otroci na Haitiju še naprej nepredstavljivo trpijo. Mnogi so prikrajšani za izobrazbo, rekrutirani, ubiti, pohabljeni in – zlasti deklice – izpostavljeni spolnemu nasilju, vključno s skupinskimi posilstvi. Namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič je ostro obsodila hude kršitve in zlorabe otrok ter pozvala k ponovni vzpostavitvi varnosti. Ustanovitev močnega Urada ZN za podporo, ustrezno financiranje in zagotavljanje odgovornosti so ključnega pomena za spreminjanje stisk v upanje.

Varnostni svet se je sestal tudi na nujnem zasedanju zaradi nedavnega množičnega poboja civilistov v Demokratični republiki Kongo. »Slovenija je pretresena zaradi brutalnosti teh napadov – umori, ugrabitve, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, plenjenje in namerno uničevanje vsega, kar omogoča preživetje,« je izjavila namestnica stalnega predstavnika. Obsodila je grozljiva dejanja oboroženih skupin in izpostavila, da trajnega miru ni mogoče doseči brez ugotavljanja odgovornosti in polnega spoštovanja človekovih pravic.

Med razpravo o razmerah v Zahodni Afriki in Sahelu, kjer se humanitarne razmere in varnostni izzivi zaostrujejo, je Slovenija opozorila na pomembno vlogo žensk. Veleposlanica Ondina Blokar Drobič je povedala, da se lahko ženske, če so aktivno vključene v svoje skupnosti, učinkovito borijo proti strategijam teroristov za novačenje novih pripadnikov. Zavzela se je tudi za večjo podporo žrtvam spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.

Na rednem zasedanju o Jemnu sta Slovenija in Gvajana kot neformalni kontaktni točki VS za lakoto in konflikte prebrali skupno izjavo, v kateri sta opozorili na resnost krize. Skoraj polovica prebivalcev Jemna – okoli 17,1 milijona ljudi – trpi zaradi akutne prehranske nepreskrbljenosti, in vendar so agencije zaradi pomanjkanja sredstev prisiljene zmanjševati pomoč v hrani. Prav zato je treba nujno poiskati nove pristope in humanitarnim delavcem zagotoviti dostop do ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Na zasedanju o pomorski varnosti, ki ga je Panama med predsedovanjem VS organizirala na najvišji ravni, so bili v središču pozornosti naraščajoče pomorske grožnje in skupni odzivi nanje. Slovenija je kot pomorska država poudarila pomen varnih in ustaljenih pomorskih poti ter boja proti organiziranemu kriminalu. Ob pomorski varnosti moramo poskrbeti tudi za zaščito oceanov pred onesnaževanjem in spodbujanje trajnostnega razvoja.

Avgusta je Varnostni svet sprejel predsedniško izjavo o Siriji, izdal izjavi za javnost o Sudanu in razmerah v DR Kongo ter podaljšal mandat misije UNIFIL v Libanonu. Slovenija to podaljšanje mandata podpira. Misiji UNIFIL je namreč treba omogočiti, da dokonča svoj mandat, preden se dokončno umakne. Umik mora potekati na urejen in varen način.

Zadnje novice