Septembra je Varnostni svet OZN obravnaval širok sklop vprašanj in med visokim tednom Generalne skupščine sklical štiri zasedanja na visoki ravni, od tega dve izredni. Osredotočil se je na razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu in zaostrovanje ruske vojne proti Ukrajini. Slovenija je skupaj z evropskimi članicami VS pozvala k sklicu zasedanj o Ukrajini, Poljski in Estoniji. VS je zavrnil preklic sankcij proti Iranu, ZDA pa so znova vložile veto na najnovejši predlog resolucije o Gazi.

Med splošno razpravo Generalne skupščine OZN v visokem tednu je Varnostni svet sklical štiri zasedanja na visoki ravni. Slovenija je skupaj z evropskimi članicami VS pozvala k sklicu zasedanja o Ukrajini in podprla sklic izrednega zasedanja o Estoniji. Drugi dve zasedanji na visoki ravni sta bili posvečeni razmeram v Palestini in vplivu, ki ga ima umetna inteligenca na mednarodni mir in varnost.

Na izrednem zasedanju VS o ruski kršitvi estonskega zračnega prostora je državna sekretarka dr. Melita Gabrič ruske provokacije obsodila kot namerne in nevarne. Izrazila je trdno podporo Slovenije varnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Estonije. »Evropa si želi miru in premirja v Ukrajini,« je dodala dr. Gabrič ter pozvala k takojšnjemu začetku resnih in vsebinskih mirovnih pogajanj v Ukrajini.

Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na zasedanju na visoki ravni o razmerah v Palestini poudarila nujno ukrepanje, ki bo preprečilo, da bi »našo skupno prihodnost zaznamoval madež genocida v Gazi.«Dejala je, da mora mednarodna skupnost enotno nastopiti proti zasedbi, priključitvi, prisilnemu razseljevanju, kršitvam človekovih pravic, terorizmu in ekstremizmu.

Ministrica Fajon je sodelovala tudi na zasedanju na visoki ravni o Ukrajini. Izrazila je obžalovanje, ker je Rusija ob pozivih k miru zgolj nadaljevala napade z brezpilotnimi letalniki in raketami. Slovenija obsoja kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ugrabitve otrok ter napade na civilno prebivalstvo in kritično infrastrukturo. »Ta vojna spodkopava temelje Ustanovne listine OZN,« je povedala ministrica. Ponovno je potrdila podporo Slovenije ukrajinskemu narodu, dokler ne bodo dosegli pravičnega in trajnega miru, ki bo temeljil na Ustanovni listini OZN.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je udeležila odprte razprave na visoki ravni o umetni inteligenci (AI) ter miru in varnosti, ki je bila osrednji dogodek korejskega predsedovanja. Poudarila je, da »mora biti Varnostni svet pripravljen, da se odzove na vpliv AI na svetovni mir.« Slovenija zato podpira poziv generalnega sekretarja OZN k rednim briefingom VS o razvoju AI, ki lahko vpliva na mednarodni mir in varnost. Predsednica je prav tako izpostavila, da »morajo odločanje o AI usmerjati mednarodno pravo in etična načela, da bi zagotovili njeno odgovorno rabo in razvoj.«

Na svojem 10.000. zasedanju je VS glasoval o še eni resoluciji o Gazi, ki jo je pripravilo deset izvoljenih članic, med katerimi je tudi Slovenija. Čeprav je resolucija prejela 14 glasov za, je šesti veto Združenih držav Amerike ponovno blokiral ukrepanje. »Želeli smo sporočiti, da so bile prekoračene skrajne meje – da ne smemo dovoliti namernega stradanja in prisilnega razseljevanja prebivalstva ter da ljudje potrebujejo mir,« je v imenu Slovenije povedala Urška Učakar, ministrica svetovalka in strokovnjakinja za Bližnji vzhod. Z resolucijo je VS zahteval takojšnje in trajno premirje, odpravo vseh omejitev pri dostavi humanitarne pomoči v Gazo in izpustitev talcev.

V zvezi z Iranom je Slovenija glasovala proti trajni odpravi sankcij zaradi iranskega jedrskega programa z argumentom, da Iran ne spoštuje določb jedrskega dogovora iz leta 2015. Veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril, da je jedrsko vprašanje mogoče rešiti le z diplomacijo, ter Iran pozval, naj se vrne za pogajalsko mizo in resnično zaveže miroljubnemu jedrskemu programu.

Zaradi vdora ruskih brezpilotnih letalnikov v poljski zračni prostor je VS sklical še eno izredno zasedanje, ki ga je Slovenija podprla kot izrazodločne solidarnosti s Poljsko ter v podporo njeni varnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti. Veleposlanik Žbogar je ostro obsodil rusko kršitev poljskega in Natovega zračnega prostora ter jo označil za nesprejemljivo. »Bodimo jasni. Takšne napake se ne zgodijo kar same. To niso incidenti, temveč agresivna in nevarna dejanja,« je dodal.

Tudi po izraelskem napadu na Doho se je VS sešel na nujnem zasedanju. Slovenija je ostro obsodila napad, ki pomeni kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Katarja. Veleposlanik Žbogar je v imenu Slovenije izrazil globoko zaskrbljenost in ponovno poudaril pomen doslednega spoštovanja Ustanovne listine OZN in mednarodnega humanitarnega prava. Na zasedanju, ki je potekalo 11. septembra, ob 24. obletnici terorističnih napadov v Združenih državah Amerike, je Slovenija ponovno potrdila svoje odločno nasprotovanje terorizmu.

Na četrtletnem zasedanju o Afganistanu je Slovenija izpostavila, da v državi ne more priti do napredka brez enakopravnosti žensk in deklic. Obsodila je še vedno trajajočo prepoved izobraževanja deklic in žensk, ki so jo uvedli talibani, ter sistematične zlorabe in kršitve njihovih človekovih pravic. Slovenija je prav tako obsodila talibanske omejitve za afganistanske ženske, ki delajo za OZN. Pozvala je, da morajo storilci teh kršitev odgovarjati in se zagovarjati pred sodiščem.

Varnostni svet je razpravljal tudi o prihodnosti mirovnih operacij. V odprti razpravi se je potrdilo, da mirovne operacije ostajajo nepogrešljivo orodje OZN, ki pa hkrati potrebuje jasnejše politične smernice, zanesljivo finančno podlago in prožne mandate. Veleposlanik Žbogar je poudaril tri ključne točke: prožnost in prilagodljivost operacij; dajanje prednosti političnim rešitvam ter pomen usklajenosti, verodostojnosti in trajnosti. Dodal je še: »Pobuda UN80 bi morala varovati temeljne zmogljivosti za hitro napotitev. Verodostojnost je odvisna od najvišjih standardov ravnanja, odgovornosti in preglednosti.«

Septembra je VS sprejel izjave za javnost o Libiji, napadih na Doho in humanitarnih delavcih, ki so jih pridržali Hutijevci. Podaljšal je sankcije proti Sudanu (Darfurju), vključno z embargom na orožje. V obrazložitvi glasovanja je Slovenija poudarila pretresljiva poročila o množičnih pobojih, mučenju, spolnem nasilju, nepojasnjenih izginotjih in odrekanju pomoči. Gre za grozodejstva, za katera je storilce treba poklicati na odgovornost, VS pa mora proti njim uvesti sankcije.

Nazadnje je VS soglasno sprejel resolucijo 2792 (2025) o vprašanju pogrešanih oseb med zalivsko vojno v Iraku in Kuvajtu. Napredek glede tega vprašanja je ključnega pomena za vzpostavitev dobrososedskih odnosov med državama in večjo stabilnost v širši regiji.

Po mesecih stopnjevanja nasilja tolp na Haitiju je Varnostni svet s podporo Slovenije sprejel priporočilo generalnega sekretarja OZN o ustanovitvi Urada OZN za podporo ter odobril preoblikovanje misije MSS v novo Enoto za zatiranje tolp.

Zadnje novice