Slovenija je v zadnjem mesecu članstva drugič predsedovala Varnostnem svetu OZN. December sta zaznamovala zgodovinski obisk VS v Siriji in Libanonu ter odprta razprava Voditeljstvo za mir kot osrednji dogodek. Med glavnimi dejavnostmi je bilo sprejetje predsedniške izjave o Bosni in Hercegovini ob 30. obletnici podpisa Daytonskega sporazuma. Poleg tega je Slovenija organizirala tri posebna zasedanja o Sudanu, ki ga še vedno pesti izredna humanitarna kriza. Skupna izjava za javnost na pobudo Slovenije je še poudarila zaskrbljenost in opozorila na resne težave, s katerimi se v Sudanu soočajo ženske in deklice.

Prvi teden decembra

Na prvem zasedanju Varnostnega sveta pod slovenskim predsedstvom so se članice posvetile razmeram v Iraku, saj se misija Organizacije Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI) pripravlja na zaključek svojega mandata ob koncu leta. Slovenija je v svoji nacionalni vlogi izpostavila, da je imela misija UNAMI ključno vlogo pri napredku Iraka na poti k miru. Članice Varnostnega sveta so tudi ugotovile, da bo po koncu delovanja misije država stabilnejša in mirnejša.

Med 3. in 6. decembrom so članice VS obiskale Sirijo in Libanon. Delegacija je prvi obisk Sirije v zgodovini namenila gradnji zaupanja in hkrati izkazala podporo in solidarnost mednarodne skupnosti s sirskim ljudstvom. Obisk je potekal v ključnem trenutku za regijo, saj se v Siriji leto dni po padcu Asadovega režima nadaljuje tranzicija.

V Siriji se je delegacija sestala s predstavniki prehodne oblasti, vključno s predsednikom Ahmedom al Šaro, zunanjim ministrom Asadom al Šaibanijem in drugimi člani kabineta. Srečali so se tudi z ekipo OZN v Damasku, s predstavniki sirske civilne družbe, verskimi voditelji in skupnostmi, ki jih je na začetku leta prizadelo nasilje.

Veleposlanik Samuel Žbogar je v Damasku spomnil na zavezanost mednarodne skupnosti podpori in pomoči vsem Sircem pri gradnji boljše prihodnosti. »Pot v boljšo prihodnost si bo Sirija utirala sama in bo zanjo tudi odgovorna,« je dejal. Opozoril je tudi na močno prisotnost OZN v državi in na dejstvo, da lahko z znanjem in izkušnjami pomaga Sircem.

V Libanonu je delegacija ponovno potrdila podporo Varnostnega sveta ozemeljski celovitosti, suverenosti in politični neodvisnosti države. Bistveno je v celoti izvajati resolucijo Varnostnega sveta 1701 in spoštovati leto dni star sporazum o prekinitvi sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom.

Med dvodnevnim obiskom se je delegacija srečala s predsednikom Džozefom Aunom, predsednikom parlamenta Nabihom Berijem, predsednikom vlade Navafom Salamom in zunanjim ministrom Jusefom Radžijem. Na srečanju so sodelovali tudi poveljnik libanonskih oboroženih sil, poveljnik sil UNIFIL, ekipa OZN v Libanonu in ameriški general, ki vodi mehanizem za nadzor nad izvajanjem sporazuma med Izraelom in Hezbolahom. Delegacija je obiskala tudi mejo na jugu Libanona in objekte sil UNIFIL.

Drugi teden decembra

V drugem tednu decembra je Tanja Fajon, podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve, obiskala New York in predsedovala trem zasedanjem Varnostnega sveta. Na razpravi o sodelovanju med OZN in OVSE je poudarila, da imata organizaciji enaka temeljna načela in da OVSE še naprej pomembno prispeva k evropski varnosti.

Ob zadnjih dogodkih v Ukrajini je zunanja ministrica Fajon obsodila rusko zaostrovanje vojne – in to prav v času mirovnih pogajanj. Članice VS je pozvala, naj izrazijo nasprotovanje očitnim kršitvam Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava. »Ta vojna se mora končati. Za začetek se morata strani strinjati s popolnim in brezpogojnim premirjem,« je dejala in spomnila, da lahko le konec spopadov prinese začetek vsebinskih mirovnih pogajanj. Ministrica je dodala, da mora biti trajen in pravičen mir v Ukrajini trdno utemeljen na Ustanovni listini, oblikovati pa ga mora Ukrajina sama.

V potrditev slovenske zavezanosti prebivalcem Afganistana je ministrica Fajon drugič v dveh letih predsedovala zasedanju o razmerah v tej državi. Ministrica je talibane pozvala, naj nemudoma odpravijo vse politike in omejitve, ki kršijo človekove pravice, zlasti pravice žensk in deklic – vključno s prepovedjo dela afganistanskih žensk v prostorih OZN in vstopa vanje. »Še naprej se bomo zavzemali za celovito, enakovredno, tehtno in varno zastopanost žensk in deklic na vseh področjih javnega življenja, za njihovo pravico do izobraževanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja ter za njihovo svobodo gibanja, izražanja in zbiranja,« je opozorila in povedala, da mandat UNAMA ostaja ključen za dokumentiranje in poročanje o kršitvah človekovih pravic.

Pred srečanjem, ki je simbolično potekalo na mednarodni dan človekovih pravic 10. decembra, je zunanja ministrica predstavila skupno izjavo 54 držav članic OZN in EU. Ta je ponovno potrdila, da ima vsak človek v Afganistanu in povsod drugod pravico do vseh splošnih človekovih pravic brez diskriminacije. Varstvo človekovih pravic ostaja predpogoj za mir in varnost.

Ob deseti obletnici temeljne resolucije VS 2250 o mladih, miru in varnosti je Slovenija organizirala interaktivni dialog med Varnostnim svetom in Komisijo za izgradnjo miru. Dialog je bil prvi korak pri izvajanju nedavno sprejete resolucije o pregledu arhitekture OZN za izgradnjo miru. Verjamemo, da imajo mladi v mirovnih procesih moč preoblikovanja: k miru ne le prispevajo, temveč ga pomagajo oblikovati in ohranjati.

Tretji in četrti teden decembra

Slovenija je ob svojem osrednjem dogodku 15. decembra – odprti razpravi Voditeljstvo za mir – povabila vse države članice OZN, da delijo svoje poglede o tem, kako okrepiti moč organizacije in kakšne lastnosti naj ima bodoči generalni sekretar. Veleposlanik Žbogar je v razpravi, v kateri je sodelovalo 80 članic OZN, opozoril, da ta vloga terja kompleksno ravnovesje funkcij. »Od GS pričakujemo, da bo mirovnik, varuh Ustanovne listine, vodja in moralna avtoriteta,« je dejal in dodal, da OZN v svoji 80-letni zgodovini na čelu še nikoli ni imel ženske – in ta primanjkljaj je treba nasloviti. Ob zavedanju, da noben kandidat ne more uspeti sam, je Žbogar pozval k »zavezništvu za mir«, ki bo nudilo institucionalno podporo za učinkovito vodenje.

Na zadnjem zasedanju o palestinskem vprašanju med slovenskim članstvom v VS je veleposlanik Žbogar pozval vse strani, naj v celoti spoštujejo premirje v Gazi. Za krepitev krhkega premirja in izgradnjo boljše prihodnosti za Palestince je treba narediti veliko več. Slovenija trdno verjame v rešitev dveh držav, kjer Izraelci in Palestinci skupaj živijo v miru in varnosti.

Decembra se je Varnostni svet prvič do sedaj sestal na kar treh zasedanjih, namenjenih zaskrbljujočim humanitarnim razmeram v Sudanu. Na vseh treh zasedanjih je Slovenija ponovno najostreje obsodila grozljivo nasilje nad civilisti in vojskujoči se strani pozvala, naj zaustavita prelivanje krvi. »Vojna v Sudanu je prekoračila vse moralne, pravne in človeške meje. Civilno prebivalstvo ubijajo, oblegajo, stradajo, bombardirajo, posiljujejo in razseljujejo,« je izpostavil Žbogar in pri tem opozoril na namerno in sistematično škodovanje. Slovenija je opozorila na nujnost, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja, in pozvala vse zunanje akterje, naj prekinejo posredovanje orožja in opustijo vse oblike logistične ali finančne pomoči, ki podaljšujejo konflikt.

Na nujnem zasedanju Varnostnega sveta o razmerah v Venezueli je Slovenija pozvala vse relevantne države članice, naj v interesu regionalne varnosti umirijo napetosti. Veleposlanik Žbogar je dejal, da je spoštovanje mednarodnega prava ključno in da vojaška rešitev ni rešitev za noben spor. Enako pomembno je spoštovanje človekovih pravic v Venezueli.

Slovenija je 29. decembra ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma predstavila predsedniško izjavo o Bosni in Hercegovini. V izjavi je Varnostni svet potrdil svojo neomajno zavezanost suverenosti, ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti Bosne in Hercegovine. Ponovil je tudi, da skupni cilj ostajastabilna, demokratična in suverena država s polno odgovornostjo za svoje politične in gospodarske procese. Kakršna koli tranzicija mednarodne prisotnosti mora potekati v skladu z Daytonskim mirovnim sporazumom.

Na zadnji seji Varnostnega sveta pod slovenskim predsedovanjem – nujnem zasedanju o Somalilandu – je Slovenija izrazila globoko zaskrbljenost nad dejanji Izraela proti Somaliji konec decembra. Takšna dejanja spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Somalije ter tvegajo nadaljnjo destabilizacijo regije. Prav tako je Slovenija odločno zavrnila kakršne koli lažne enačbe med neodvisnostjo Palestine in Somalilanda.

Sprejete resolucije in izjave za javnost

Poleg skupne izjave o položaju žensk in deklic v Sudanu ter skupne izjave ministrice Fajon ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je Slovenija organizirala tudi skupno izjavo zaveznic za podnebje, mir in varnost o Zahodni Afriki in Sahelu.

Decembra je Varnostni svet soglasno sprejel resolucijo o mladih, miru in varnosti ter resolucijo o obnovi mandata misije MONUSCO v Demokratični republiki Kongo, misije UNDOF na Golanski planoti in mandata Izvršnega protiterorističnega direktorata (CTED). Varnostni svet je obnovil tudi sankcije proti Al Šababu in mandat mirovne misije v Somaliji (AUSSOM) ter izdal izjavi za javnost o Jemnu in o napadih z letalniki na mirovne sile UNISFA v Abjeju.

Zadnje novice