Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu OZN v aprilu 2025

Mesec april sta zaznamovali druga obletnica brutalne državljanske vojne v Sudanu ter zaostritev razmer v Gazi, Ukrajini in Južnem Sudanu. Slovenija je podprla poziv za sklic informativnega sestanka o Ukrajini, v imenu evropskih članic VS OZN organizirala novinarsko konferenco o nujnosti premirja v Ukrajini ter skupaj z Združenim kraljestvom poskrbela za posebno projekcijo filma Khartoum. April je bil tudi pretežno v znamenju Afrike, saj je VS razpravljal o Velikih jezerih, Južnem Sudanu, Libiji in misiji v Zahodni Afriki.  

Ob drugi obletnici spopadov v Sudanu sta stalni predstavništvi Slovenije in Združenega kraljestva organizirali posebno projekcijo novega dokumentarnega filma o Sudanu z naslovom Khartoum, ki je bil premierno prikazan na zadnjem filmskem festivalu Sundance. Skupaj smo poslali enotno in močno sporočilo: na ljudi v Sudanu ne smemo pozabiti.

Varnostni svet je sklical prvi informativni sestanek o misiji UNSMIL v Libiji od imenovanja Hanne Tetteh za novo posebno predstavnico. Ker politične razmere v državi ostajajo nespremenjene, utegne hitro slabšanje gospodarskih pogojev sprožiti družbene nemire, medtem ko se prostor civilne družbe vse bolj krči. Namestnica stalnega predstavnika Saša Jurečko je izrazila »globoko zaskrbljenost Slovenije zaradi ukrepov proti mednarodnim nevladnim in humanitarnim organizacijam, ki delujejo v Libiji,« saj lahko ti ukrepi resno ogrozijo humanitarna prizadevanja.

Informativni sestanek o regiji Velikih jezer je bil prvi po nedavni zaostritvi razmer v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo, ki močno vpliva na regionalno stabilnost. Članice so se strinjale, da za dosego trajnega miru zgolj prekinitev sovražnosti ne zadošča, temveč je treba nujno obravnavati temeljne vzroke konflikta, zlasti nezakonito izkoriščanje naravnih virov. Namestnica stalnega predstavnika Jurečko je poudarila, da »mora obravnava globljih vzrokov za ponavljajoče se nasilje in nestabilnost ostati v samem jedru mirovnih pobud.« 

V odziv na stopnjevanje nasilja in političnih napetosti, ki ogrožajo mirovni sporazum v Južnem Sudanu, je Slovenija pozvala k zaščiti civilistov in humanitarnih delavcev. »Nujno je treba umiriti razmere. Vse strani pozivamo k čim večji zadržanosti in vključevanju v dialog,« je dejala Saša Jurečko ter poudarila pomen spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Slovenija je ponovno potrdila svojo podporo misiji UNMISS in njenim prizadevanjem za zaščito miru in stabilnosti v Južnem Sudanu.

V razpravi o zaostrovanju razmer na zasedenem palestinskem ozemlju je Slovenija ostro obsodila ubijanje civilistov ter napade na humanitarne in zdravstvene delavce ter osebje OZN po razpadu premirja. »Kar se dogaja v Gazi, je razkroj človečnosti, zaščite civilistov, spoštovanja mednarodnega prava ter miru in varnosti,« je dejal stalni predstavnik Slovenije pri OZN Samuel Žbogar. Tako Izrael kot Hamas je pozval, naj se vrneta k sporazumu, ki je bil dosežen v skladu z resolucijo 2735, in zaključil z jasnim sporočilom:  »Treba je obnoviti prekinitev ognja, izpustiti talce, zagotoviti pomoč in poskrbeti, da prevlada dialog.«

Odprta razprava o Bližnjem vzhodu, vključno s palestinskim vprašanjem / Avtor: UN Photo/Loey Felipe

Varnostni svet se je v zadnjem tednu aprila ponovno posvetil palestinskemu vprašanju v okviru redne četrtletne odprte razprave, kar je širšemu članstvu omogočilo, da izrazi svoja stališča o vojni v Gazi, katastrofalnih humanitarnih razmerah, slabšanju položaja na Zahodnem bregu in širših regionalnih posledicah. Generalna sekretarka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, veleposlanica Barbara Žvokelj, je podala izjavo v imenu Slovenije. Med drugim je poudarila potrebo po večji odločnosti, da bi preprečili krhanje politične rešitve in zaščitili sistem, ki smo ga skupaj vzpostavili. Glede prihodnosti regije je izjavila: »Ko gledamo v prihodnost, mora biti naša najpomembnejša prednostna naloga trajno premirje, ki mu bo sledila obnova.«

Na rednem mesečnem informativnem sestanku o Siriji je prvič sodeloval sirski začasni minister za zunanje zadeve in izseljence Asad Al Šaibani. Posebni odposlanec Pedersen je poudaril potrebo po več ključnih korakih v političnem prehodu, vključno z napredkom v ustavnem procesu. Po mnenju Slovenije bo ključno, da sirske oblasti zagotovijo popolno zaščito in vključevanje vseh segmentov sirske družbe v politično življenje in državne institucije. Veleposlanik Žbogar je v imenu Slovenije prav tako poudaril pomen zagotavljanja odgovornosti za zločine, storjene v Siriji, in začasne oblasti pozval, naj v celoti sodelujejo z obstoječimi (mednarodnimi) mehanizmi.

Po ruskem raketnem napadu na gosto poseljeno ukrajinsko mesto Krivi Rog v začetku aprila, v katerem je umrlo dvajset ljudi, se je Varnostni svet sestal na izredni seji, ki jo je podprla tudi Slovenija. Glede na nadaljevanje ruskih raketnih napadov na ukrajinska mesta, ki terjajo žrtve med civilisti in uničujejo ključno infrastrukturo, je namestnica stalnega predstavnika, veleposlanica Blokar Drobič, obsodila napad na Krivi Rog in opozorila, da takšne poteze spodkopavajo mirovna prizadevanja.  Rusijo je pozvala, naj sprejme popolno premirje, ki bo vodilo do pravičnega in trajnega miru v skladu z Ustanovno listino OZN.

V imenu evropskih članic VS OZN – Danske, Francije, Grčije, Združenega kraljestva in Slovenije – je veleposlanik Žbogar podal skupno izjavo o nujni prekinitvi ognja v Ukrajini. Po posvetovanju za zaprtimi vrati je vseh pet evropskih držav podalo enotno sporočilo: »Ukrajina je dokazala svojo zavezanost miru. Rusija mora nehati zavlačevati in privoliti v popolno, takojšnje in brezpogojno premirje.«

Ker ni napredka pri doseganju premirja in se napadi ruskih sil na Ukrajino nadaljujejo, je Slovenija v imenu evropskih članic VS OZN konec meseca pozvala k sklicu novega informativnega sestanka o Ukrajini.

Slovenija je aprila prav tako sodelovala na prvi letošnji seji VS o Kosovu. Veleposlanik Žbogar je poudaril pomen krepitve dialoga med Srbijo in Kosovom pod okriljem EU kot ključnega koraka proti normalizaciji odnosov. Ponovno je pozval k izogibanju enostranskim ukrepom in k prizadevanjem za premoščanje razlik med etnično raznolikimi skupnostmi. »Pričakujemo, da bodo skrbi manjšinskih skupnosti, zlasti kosovskih Srbov, ustrezno obravnavane,« je poudaril veleposlanik Žbogar. Vključevanje žensk in mladih v ta proces je ključnega pomena.

Varnostni svet je imel tudi redna četrtletna informativna sestanka o Haitiju in Kolumbiji. Glede na to, da se varnostne, politične in humanitarne razmere na Haitiju še kar slabšajo, kriminalne tolpe še vedno širijo svoje ozemlje v glavnem mestu, sodni sistem pa je resno ogrožen, je Slovenija pozvala k zaščiti civilistov in zagotavljanju humanitarne pomoči ter se seznanila s pismom generalnega sekretarja o morebitni pomoči večnacionalni varnostni misiji MSS na Haitiju.  Slovenija je podprla tudi nadaljnje izvajanje mirovnega sporazuma v Kolumbiji in pozvala k hitrejšemu napredku, zlasti na področju reforme podeželja in pravosodja. Poudarila je tudi pomen zaščite civilistov, predvsem žensk in otrok.

Zadnja seja v mesecu pred sklepnim zasedanjem je bil zasebni sestanek o Mjanmaru, kjer sta Varnostnemu svetu poročala posebna odposlanka OZN Julie Bishop in posebni odposlanec Aseana Tan Sri Othman Hashim.

V razpravi o resoluciji Varnostnega sveta 2730, ki se osredotoča na zagotavljanje varnosti osebja OZN in humanitarnih delavcev, je Slovenija poudarila, da je politična volja za zaščito humanitarnih delavcev kljub jasnim pravnim obveznostim še vedno nezadostna. Da bi preprečili nadaljnje človeške izgube, so bistvenega pomena spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, takojšnja ustavitev vseh napadov, preiskovanje vsakega incidenta in odgovornost storilcev.

Zadnji teden francoskega predsedovanja se je začel s poročanjem visokega komisarja OZN za begunce Filippa Grandija. Danes je po vsem svetu več kot 120 milijonov beguncev, ki so bili zaradi različnih vzrokov od vojn do posledic podnebnih sprememb prisilno razseljeni. Kot je poudaril veleposlanik Žbogar: »Zato vztrajamo, da morajo biti podnebni in okoljski vidiki sistematično in brez odlašanja vključeni v vse vidike preprečevanja konfliktov, njihovega reševanja in gradnje miru.« Slovenija si z razvojno pomočjo ter zagotavljanjem psihosocialne rehabilitacije žensk in otrok prizadeva za odpravo temeljnih vzrokov migracij, med katerimi sta nezanesljiva preskrba s hrano in pomanjkanje vode.

Srečanje Varnostnega sveta z visokim komisarjem OZN za begunce Filippom Grandijem / Avtor: UN Photo/Loey Felipe

Varnostni svet je imel tudi zasebni sestanek o vprašanjih neširjenja orožja, na katerem je poročal generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Mariano Grossi.

Aprila je VS sprejel izjavo za medije o Mjanmaru in Sudanu ter kratko tehnično resolucijo o misiji UNMISS v Južnem Sudanu. 

Pregled arhitekture za izgradnjo miru (PBAR), ki ga skupaj vodita veleposlanik Samuel Žbogar in egiptovski veleposlanik Osama Abdel Kalek, je v polnem teku. Veleposlanika sta se sestala s predsednikom Generalne skupščine OZN Philémonom Yangom in poudarila pomen izgradnje miru v luči globalnih izzivov. Philémon Yang je izrazil svojo polno podporo in upanje, da bo formalni proces pregleda potekal tvorno in da bodo v njem aktivno sodelovale vse države članice.

Zadnje novice

Slovenia building trust Logo
I feel SLOVENIA