Junija je Slovenija v imenu desetih izvoljenih članic Varnostnega sveta predstavila resolucijo o zaskrbljujočih humanitarnih razmerah v Gazi. Članice Sveta so razpravljale tudi o zaskrbljujočih razmerah na Bližnjem vzhodu, med drugim o zaostrovanju napetosti med Izraelom in Iranom. Poleg tega je Slovenija v sodelovanju z drugimi članicami zaprosila za sklic zasedanja o Ukrajini.

Zaradi poslabševanja razmer v Gazi je VS v začetku meseca glasoval o osnutku resolucije, v kateri je zahteval humanitarni dostop na celotnem območju Gaze, izpustitev vseh talcev ter premirje med Izraelom in Hamasom. Osnutek resolucije, ki ga je v imenu desetih izvoljenih članic predložila Slovenija, je bil odgovor na nevzdržne humanitarne razmere in vse hujšo podhranjenost v Gazi. Resolucijo je odločno podprlo 14 članic VS, a je glas proti, ki so ga oddale ZDA, 15-članskemu organu preprečil, da bi sprejel ukrepe v vojni, v kateri je življenje izgubilo že več kot 56.000 Palestincev.

»Stradanje, zadrževanje pomoči in neskončno razseljevanje so nečloveška ravnanja v nasprotju z mednarodnim pravom. Ne opravičuje jih noben vojni cilj,« je po glasovanju poudaril veleposlanik Samuel Žbogar.

V odziv na izraelske napade na Iran in iranske povračilne napade se je Varnostni svet sestal na treh izrednih zasedanjih, da bi obravnaval najnovejše razmere v regiji. Slovenija je vse strani pozvala k umirjanju razmer, čim večji zadržanosti in nadaljevanju pogajanj o jedrskem programu med ZDA in Iranom. Namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič je prav tako izpostavila potrebo po diplomatski rešitvi. »Obsojamo vojaško eskalacijo v regiji in se pridružujemo pozivu generalnega sekretarja za preprečitev nadaljnje internacionalizacije konflikta,« je dejala. Dodala je, da je treba nujno zaščititi civiliste.

ZDA so pozneje izvedle zračne napade na iranske jedrske objekte, po katerih je bilo razglašeno premirje med Izraelom in Iranom.Slovenija je pozdravila dogovor in obe strani pozvala, naj ga v celoti spoštujeta.

Na rednem zasedanju o neširjenju jedrskega orožja je veleposlanik Žbogar kot facilitator VS za izvajanje resolucije 2231 predstavil poročilo. V nacionalnem svojstvu pa je poudaril, da je JCPOA eden najpomembnejših večstranskih dosežkov v zadnjem desetletju. Glede na to, da bo sporazum oktobra 2025 potekel, je dejal, da cilji JCPOA ostajajo aktualni in da je diplomacija potrebna že zdaj.

Slovenija je skupaj z Dansko, Francijo, Grčijo in Združenim kraljestvom zaprosila za sklic zasedanja VS o Ukrajini, in sicer po nadaljevanju grozljivih napadov na ukrajinska mesta in stanovanjske stavbe. Namestnica stalnega predstavnika je napade obsodila in Rusijo pozvala, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo. Namesto da Rusija nadaljuje z napadi z brezpilotnimi letalniki in raketami, ki povzročajo človeške žrtve, bi morala v dobri veri sodelovati v mirovnih pogovorih, ki bi vodili v popolno prekinitev ognja. Čas za pravičen in trajen mir v Ukrajini je zdaj.

»Neizmerno trpljenje prebivalcev Sudana je posledica zavestnih odločitev, ki so jih sprejeli ljudje,« je na zasedanju dejal veleposlanik Žbogar. V imenu Slovenije je ponovno pozval k miru ter odločno obsodil vse napade na humanitarne in zdravstvene delavce. Za konec se je dotaknil tudi problematike nekaznovanosti in opozoril: »Tisti, ki izvajajo grozodejstva v Sudanu, to počnejo v prepričanju, da jim ne bo treba odgovarjati – in tega ne smemo dopustiti.« Brez pravice ne bo trajnega miru.

Na rednem zasedanju VS o razmerah v Siriji je Slovenija ponovno poudarila, da morajo začasne oblasti dati prednost celoviti gospodarski reformi, ki jo bo spremljal vključujoč in miren politični prehod.

V zvezi z razmerami v Afganistanu je Slovenija talibane pozvala, naj odpravijo nesprejemljive diskriminatorne prakse do žensk. Namestnica stalnega predstavnika je ponovno izrazila močno podporo demokratičnemu in vključujočemu Afganistanu, ki bo živel v miru sam s seboj, s svojimi sosedami in mednarodno skupnostjo. 

Po objavi najnovejšega poročila generalnega sekretarja o otrocih v oboroženih spopadih se je VS o tej temi sestal na letni odprti razpravi. Veleposlanik Žbogar je države članice OZN pozval, naj za zaščito otrok storijo več. V ta namen je predstavil ključne predloge, osredotočene na preprečevanje, odgovornost ter spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Pozval je tudi k večji odločnosti pri ponovni vzpostavitvi miru in varnosti v oboroženih spopadih.

Med odprto razpravo o revščini, nerazvitosti in konfliktih – osrednjem dogodku predsedovanja Gvajane – je Slovenija za krepitev stabilnosti predlagala več vlaganja v odpornost, dajanje prednosti ljudem in spoštovanje človekovega dostojanstva ter povezovanje humanitarnih, razvojnih in mirovnih prizadevanj. Preprečevanje je še vedno najboljše sredstvo za preprečevanje konfliktov in sporov.

Slovenija je Bahrajnu, Demokratični republiki Kongo, Kolumbiji, Latviji in Liberiji čestitala za izvolitev v Varnostni svet, katerega članice bodo postale januarja 2026. Slovenija je izrazila zadovoljstvo, ker bo septembra v Ljubljani gostila vse sedanje in novoizvoljene članice.

Junija je VS sprejel izjavo za javnost o delavcih OZN in mednarodnih nevladnih organizacij, ki so jih v Jemnu pridržali Hutijevci. V njej je VS ponovno zahteval njihovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev. Slovenija je izrazila solidarnost s humanitarnimi delavci kjerkoli in kadarkoli. Sprejeti sta bili še izjavi za javnost o Sudanu in terorističnem napadu v Siriji.

Varnostni svet je za pol leta obnovil mandat misije UNDOF na Golanski planoti ter za eno leto podaljšal sankcijski režim proti DR Kongo in mandat skupine strokovnjakov.

Zadnje novice