V juliju je Varnostni svet obravnaval širok sklop vprašanj, povezanih z mednarodnim mirom in varnostjo. Prav tako je soglasno sprejel resolucijo o mirnem reševanju sporov in izrazil zadovoljstvo ob podpisu mirovnega sporazuma med Demokratično republiko Kongo in Ruando. Slovenija je skupaj s partnericami pozvala k sklicu zasedanj o razmerah v Gazi in Ukrajini.

Na zahtevo petih evropskih članic Varnostnega sveta, med katerimi je bila tudi Slovenija, se je 15-članski organ sešel na nujni seji, da bi se seznanil z najnovejšimi humanitarnimi razmerami v Gazi. Slovenija je pozvala k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter k izpustitvi vseh talcev. »Potrebujemo politično voljo, da končamo to vojno in vzpostavimo mir,« je dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Zaradi vse hujše humanitarne krize in stopnjevanja vojaških napadov je veleposlanik najostreje obsodil ubijanje civilnega prebivalstva.

Katastrofalne humanitarne razmere v Gazi so bile tudi osrednja tema četrtletne odprte razprave Varnostnega sveta o Bližnjem vzhodu. Slovenija se je pridružila opozorilom več kot sto humanitarnih organizacij o hudem pomanjkanju hrane in množičnem stradanju v Gazi ter pozvala k takojšnji dostavi zadostne humanitarne pomoči. »To obsežno nalogo so zmožni opravljati le OZN in njegove agencije,« je poudaril veleposlanik Žbogar.

Ker Ruska federacija stopnjuje napade na Ukrajino, je Slovenija skupaj s partnericami pozvala k sklicu zasedanja Varnostnega sveta. Število žrtev med civilnim prebivalstvom se še naprej povečuje, ponavljajoči se napadi z izstrelki in brezpilotnimi letalniki pa povzročajo hudo škodo na stanovanjskih objektih, šolah in bolnišnicah po vsej državi. Veleposlanik Žbogar je obsodil stopnjevanje agresije, ki je očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Pozval je k odločnim diplomatskim prizadevanjem za pravičen in trajen mir v Ukrajini ter izpostavil potrebo po premirju.

V odziv na izraelske zračne napade na Sirijo sredi julija se je Varnostni svet takoj naslednji dan sestal na nujni seji. Veleposlanik Žbogar je obsodil napade in vse strani pozval, naj v celoti spoštujejo premirje. »Ponovno pozivamo k takojšnji zaustavitvi nasilja po vsej Siriji,« je poudaril in sirsko vlado pozval, naj zaščiti vse skupnosti v državi. Spoštovanje neodvisnosti, suverenosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti Sirije je bistvenega pomena za uspešen politični prehod.

Med pakistanskim predsedovanjem je Varnostni svet soglasno sprejel resolucijo o preprečevanju spopadov in mirnem reševanju sporov, ki sta temeljni načeli Ustanovne listine OZN. V odprti razpravi po sprejetju resolucije je Slovenija izpostavila pomen spoštovanja mednarodnega prava, krepitve sodelovanja pri preprečevanju spopadov in pomen spodbujanja vključujočih procesov kot ključnih elementov za dosego trajnega miru. Vse države članice morajo z multilateralnimi in diplomatskimi prizadevanji prednostno skrbeti za mednarodni mir in varnost.

Med obravnavo kritičnih razmer na Haitiju je Slovenija pozvala k uporabi vseh razpoložljivih sredstev Varnostnega sveta za odpravo groženj, ki jih predstavljajo oborožene tolpe. Prav tako je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi hude humanitarne krize v državi. Kot je povedal veleposlanik Žbogar, je Slovenija pripravljena podpreti predlog generalnega sekretarja za ustanovitev podporne pisarne OZN v okviru večnacionalne varnostne misije (MSS). »Menimo, da bi takšen dogovor misiji MSS omogočil v celoti izpolniti mandat in pomagati haitijskemu prebivalstvu,« je poudaril veleposlanik.

Na zasedanju Varnostnega sveta o mirovnih operacijah OZN je Slovenija izpostavila potrebo po trajni politični podpori. Brez verodostojnega političnega procesa je učinek mirovnih misij neizogibno omejen. Njihov končni cilj ni trajna prisotnost, temveč ustvarjanje pogojev za trajen mir. Zato morajo mirovne operacije imeti na voljo vsa potrebna orodja za uresničevanje svojih pooblastil. »Kljub temu pa nobeno orodje ne more nadomestiti pristopa, ki v ospredje postavlja ljudi,« je pojasnila namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič.

Julija je Varnostni svet sprejel predsedniško izjavo o sodelovanju med OZN in Organizacijo za islamsko sodelovanje (OIC) ter izjavi za javnost o podpisu mirovnega sporazuma med DR Kongo in Ruando, in o razmerah v DR Kongo. Poleg tega je podaljšal mandata misiji BINUH na Haitiju in misiji UNMHA v Jemnu ter sprejel resolucijo, s katero je podaljšal mandat generalnega sekretarja za mesečno poročanje o napadih v Rdečem morju. Podaljšal je tudi sankcije proti oboroženim skupinam in posameznikom v Srednjeafriški republiki.

Zadnje novice