Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v februarju 2024

Drugi mesec članstva Slovenije v Varnostnem svetu je naokoli. Mesec, ko je predsedovala Gvajana, je bil zaznamovan z drugo obletnico vojne v Ukrajini in nadaljnjim slabšanjem razmer v Gazi. Slovenski visoki predstavniki so se udeležili razprav v New Yorku, kjer je Slovenija kot aktivna članica Varnostnega sveta zagovarjala svoja stališča v sklopu prioritet, ki si jih je zadala ob začetku mandata.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob obeležitvi druge obletnice ruske agresije na Ukrajino sodelovala v razpravi Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) o ohranjanju miru in varnosti v Ukrajini, ki jo je predhodno podprla Slovenija. Za Slovenijo je nesprejemljivo, da si nekdo v 21. stoletju s silo in z orožjem skuša protipravno prilastiti ozemlje neodvisne in suverene države z mednarodno priznanimi mejami. V nacionalni izjavi v Varnostnem svetu je povedala: “Z vojno se nismo sprijaznili in Ukrajini bomo še naprej pomagali, dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir.” Prav tako je ob drugi obletnici na zasedanju Generalne skupščine OZN ministrica Fajon poudarila: “Zaradi vojne v Ukrajini smo priča največji humanitarni krizi v Evropi od časov druge svetovne vojne. Zato moramo vsi – brez izjem – ves čas spoštovati mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic.”

Slovenija si prizadeva za mir na Bližnjem vzhodu, pri ohranjanju katerega ima Varnostni svet nepogrešljivo vlogo in odgovornost do mednarodne skupnosti. Vojna v Gazi se mora končati in Varnostni svet mora tem zahtevam prisluhniti. Zato je Slovenija na zasedanju Varnostnega sveta glasovala za resolucijo, ki jo je predlagala Alžirija, s pozivom k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi. Veleposlanik Žbogar je v obrazložitvi glasovanja dejal, da trpljenje, ki ga doživljajo prebivalci Gaze presega vse meje, takim razmeram ne bi smel biti podvržen nihče.

Na predlog Slovenije, Alžirije, Gvajane in Švice je bil sklican tudi brifing o prehranski situaciji v Gazi. Danes se prebivalci Gaze soočajo s katastrofalno stopnjo lakote. Najmanj 576.000 ljudi v Gazi, kar predstavlja četrtino vsega prebivalstva, je korak stran od lakote, otroci trpijo zaradi podhranjenosti. Le takojšnja in trajna prekinitev ognja ter vzpostavitev varnega in trajnega humanitarnega dostopa po vsej Gazi lahko prepreči tragično stopnjevanje lakote. Veleposlanik Žbogar je poudaril, da se je v takih situacijah potrebno odločiti in prioritizirati, kar je najpomembneje. Slovenija se je odločila – za prekinitev ognja z namenom preprečitve lakote, pomoč palestinskemu ljudstvu in izpustitev talcev.

Državna sekretarka Sanja Štiglic se je v New Yorku udeležila odprte razprave Varnostnega sveta OZN o vplivu podnebnih sprememb in ogrožene prehranske varnosti na ohranjanje miru in varnosti. Podnebne spremembe so ključni izziv našega časa in neposredno ogrožajo obstoj številnih držav članic OZN, pri čemer pa so tudi povod za konflikte. Državna sekretarka je opozorila na oborožene spopade in konflikte, ki uničujejo prehranske sisteme, zlasti v Gazi, Ukrajini in Sudanu, kjer vojna prinaša dolgoročne posledice za preskrbo s hrano. Varnostni svet mora pri tem odigrati svojo vlogo in Slovenija je pri tem pripravljena sodelovati.

V tem mesecu je Varnostni svet opravil tudi terenski obisk Kolumbije, ki je iz vidika mednarodne skupnosti videna kot zgodba o uspehu in optimistični poti k uresničitvi mirovnega sporazuma. Obravnaval je tudi različne vidike večine odprtih konfliktov v Afriki, predvsem zaradi zaostrovanja razmer med Etiopijo in Somalijo, varnostne situacije v Demokratični republiki Kongo in varnostnih incidentov na spornem ozemlju med obema Sudanoma.

Zadnje novice

Slovenia building trust Logo