Tudi maj, mesec, v katerem je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov (OZN) predsedoval Mozambik, je bil zaznamovan predvsem z razmerami v Gazi. Vedno bolj v ospredju je tudi vojna v Sudanu in tamkajšnje katastrofalne humanitarne razmere, zlasti v Darfurju.

Mozambiško predsedstvo je organiziralo dve odprti razpravi, in sicer o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih ter krepitvi vloge afriških držav pri obravnavi globalnih varnostnih in razvojnih izzivov. Odvila se je tudi razprava o vlogi žensk in mladih pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti.

Razprave o razmerah v Bosni in Hercegovini se je udeležil državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin. V nastopu je poudaril pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine ter ponovil, da je prihodnost BiH v EU.

V maju, od začetka izraelske vojaške operacije v Rafi, se je Varnostni svet večkrat sestal na temo razmer v Gazi, obravnaval pa je tudi informacije o odkritih množičnih grobiščih v razrušenih bolnišnicah v Gazi. V zvezi s tem je Varnostni svet po nekajdnevnih pogajanjih – pri katerih je predlagateljica izjave Alžirija vztrajala na pobudo Slovenije – 10. maja sprejel izjavo za javnost. O zaostrovanju razmer v Rafi je Varnostni svet na skupno pobudo Alžirije in Slovenije razpravljal 20. maja , Alžirija pa je 28. maja predložila osnutek resolucije, ki ponovno zahteva prenehanje vseh vojaških operacij v Rafi. Pogajanja o resoluciji še potekajo.

Varnostni svet je v maju dvakrat obravnaval tudi razmere v Ukrajini, in sicer ruske napade na kritično, predvsem energetsko infrastrukturo, ter dobavo orožja iz tujine v Rusijo in Ukrajino. Potekale so tudi razprave in konzultacije o razmerah v Jemnu, Libiji, Siriji, Iraku, Sudanu ter Demokratični ljudski republiki Koreji.

Razmere v Sudanu je Varnostni svet naslovil 24. maja, potem ko je to zaradi vpletanja tujih akterjev v vojno zahteval Sudan. OZN izpostavlja, da gre za humanitarno katastrofo epskih razsežnosti z grozečo lakoto, izgubljeno generacijo otrok in visoko stopnjo spolnega nasilja. Varnostni svet je izrazil enotno podporo prizadevanjem osebnega odposlanca generalnega sekretarja ter ponovno pozval vpletene k prekinitvi spopadov in vrnitvi za pogajalsko mizo. Tovrsten pritisk Varnostnega sveta pričakujemo tudi v naslednjih mesecih. 

Varnostni svet je 24. maja sprejel resolucijo o zaščiti humanitarnega osebja. Ta ostro obsoja napade in vse oblike nasilja; vključno s spolnim nasiljem, nasiljem na podlagi spola, grožnjami in ustrahovanjem humanitarnega osebja ter osebja Združenih narodov in z njimi povezanega osebja. 30. maja je Varnostni svet sprejel resolucijo, s katero je podaljšal sankcijski režim zoper Južni Sudan in mandat pristojnega panela ekspertov za eno leto. Zadnji dan mozambiškega predsedovanja je Varnostni svet soglasno sprejel resolucijo, s katero je zadnjič podaljšal mandat podporne misije OZN v Iraku (UNAMI) do 31. decembra 2025. Enakega dne je Varnostni svet podaljšal tudi mandat za nadzor nad embargom na orožje za Libijo.

Varnostni svet je v maju sprejel izjavi za javnost glede razmer v Libiji ter glede nujnosti preiskave množičnih grobišč v Gazi. Prav tako sta bili sprejeti predsedniški izjavi o krepitvi vloge afriških držav pri obravnavi izzivov globalne varnosti in razvoja ter o Zahodni Afriki in Sahelu (UNOWAS), ki vsebuje pomembne elemente glede podnebne varnosti in zagotavljanja kakovostne oskrbe z vodo.

Slovenija in Švica sta v sodelovanju z nekaterimi državami in mednarodnimi organizacijami 23. maja predstavili Zavezništvo za zaščito vode v oboroženih spopadih. Zavezništvo bo služilo kot platforma za usklajevanje med državami članicami, izvajalci politik, civilno družbo in akademskimi krogi na več področjih: škode, ki jo povzročajo oboroženi spopadi na vodnih virih in vodni infrastrukturi, ozaveščanja o posledicah za civiliste ter razpravah o krepitvi pravnih in političnih vrzeli na področju zaščite vode. 

Slovenija je skupaj s petnajstimi državami, ob zavedanju številnih operativnih, političnih in finančnih izzivov, s katerimi se zlasti v zadnjih mesecih sooča Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), 22. maja predstavila pobudo za skupne zaveze glede delovanja agencije. Skupne zaveze se nanašajo na več vidikov; od vloge UNRWA v Gazi in njenega pomena za stabilnost v regiji, do njenih finančnih težav, vprašanj, povezanih z načeli nevtralnosti ter priznavanja neutrudnega prizadevanja njenih zaposlenih idr. K sodelovanju v pobudi so bile povabljene vse članice OZN.

Zadnje novice