Varnostni svet se je marca sestal na več zasedanjih, osredotočenih predvsem na vprašanja Bližnjega vzhoda in Afrike. Slovenija je podprla zahtevi za sklic zasedanj o humanitarnih razmerah v Ukrajini in Gazi ter zahtevala posvetovanje za zaprtimi vrati o Bosni in Hercegovini.

Zaradi politične krize v Bosni in Hercegovini je Slovenija pod točko »Razno« zahtevala posvetovanja za zaprtimi vrati ter izrazila zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov v entiteti Republika Srbska, ki ogrožajo ustavni red, stabilnost in ozemeljsko celovitost države. »Pomembno je, da Varnostni svet natančno spremlja dogajanje v Bosni in Hercegovini ter se seznani z vedno težjimi razmerami v državi,« je povedal stalni predstavnik Slovenije pri OZN Samuel Žbogar. Na pobudo Slovenije so članice VS sprejele izjavo za javnost, v kateri so pozvale k političnemu dialogu ter potrdile pomen spoštovanja Daytonskega mirovnega sporazuma in ustavnih zakonov.

Po tednih relativnega miru je Gazo znova zajela vojna, novi uničujoči napadi pa so terjali na stotine življenj. Slovenija je ostro obsodila napade in pozvala Izrael, naj jih takoj ustavi. Ponovne sovražnosti ogrožajo vse civiliste, vključno s talci, ki jih še vedno zadržujejo v Gazi. Slovenija je ponovno zahtevala njihovo brezpogojno in takojšnjo izpustitev. Glede humanitarnih razmer na zasedenih palestinskih ozemljih pa je Slovenija poudarila, da humanitarna pomoč ne sme biti predmet pogajanj ali politiziranja. »Izraelska blokada dostave blaga in humanitarne pomoči v Gazo je nesprejemljiva. Mednarodno pravo je jasno in treba ga je spoštovati,« je dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Poleg tega je Slovenija zelo zaskrbljena zaradi zmanjševanja števila osebja OZN v Gazi.

Slovenija je v zvezi s humanitarnimi razmerami v Ukrajini izpostavila, da spopadi, ki so terjali ogromno žrtev med civilisti, še vedno potekajo in jim ni videti konca. »Od 24. februarja 2022 je bilo ubitih najmanj 12.000 ukrajinskih civilistov, 30.000 pa je bilo ranjenih,« je dejal veleposlanik Žbogar in pozval k takojšnji prekinitvi napadov. Ponovno je potrdil zavezanost Slovenije celovitemu, pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini v skladu z Ustanovno listino OZN ter podprl prizadevanja ZDA za začetek rusko-ukrajinskih mirovnih pogajanj.

V odzivu na perečo krizo v Sudanu in pretresljiva poročila o spolnem nasilju nad ženskami, dekleti in celo dojenčki, je Slovenija odločno obsodila vse oblike spolnega nasilja, tudi spolno nasilje, povezano s konflikti. »Zahtevamo, da vse žrtve prejmejo zdravstveno in psihološko pomoč, ter pozivamo k zagotavljanju nujno potrebnega humanitarnega dostopa za vse ljudi v stiski,« je izjavila namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič. Samo letos humanitarno pomoč potrebuje več kot 30 milijonov ljudi, med njimi 16 milijonov otrok. Vojna v Sudanu se skoraj dve leti po začetku konflikta še vedno nadaljuje.

Slovenija je sodelovala tudi na rednem zasedanju VS o Afganistanu in ponovno izrazila podporo misiji UNAMA ter podaljšanju njenega mandata. Namestnica stalnega predstavnika se je v nadaljevanju zavzela za afganistanske ženske in dekleta, ki so žrtve sistematične diskriminacije na podlagi spola. Prav tako je izrazila zadovoljstvo glede dejavnosti misije UNAMA na področju okolja in podnebnih sprememb. Teden dni po zasedanju je VS soglasno sprejel resolucijo o podaljšanju mandata misije UNAMA.

Na zasedanju o razmerah v Demokratični republiki Kongo (DRK) je Slovenija izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nenehnih hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic. Pozvala je skupino M23, naj takoj ustavi ofenzivo in se umakne z ozemlja DR Konga, hkrati pa je pozvala DRK, naj preneha sodelovati z Demokratičnimi silami za osvoboditev Ruande (FDLR) in drugimi oboroženimi skupinami. Ker konflikt povzroča nestabilnost v celotni regiji, je Blokar Drobič poudarila, da »za to krizo ni vojaške rešitve in da je takojšnja vrnitev k pogajanjem v dobri veri edini pravi korak na poti k mirovnemu sporazumu.«

Slovenija se je pridružila skupnim zavezam VS o podnebju, miru in varnosti ter podprla skupni poziv k pozornemu spremljanju vpliva podnebnih sprememb na nestabilnost in konflikt v Jemnu. Državo pestijo suše in poplave, zato je ena od podnebno najranljivejših na svetu. Vsa prizadevanja za preprečevanje konflikta in vzpostavljanje miru v Jemnu morajo vključevati tudi okoljska vprašanja.

Na letnem srečanju o partnerstvu med EU in OZN je Slovenija izpostavila, da je učinkovito sodelovanje med njima bistvenega pomena za ohranitev multilateralizma. Namestnica stalnega predstavnika je izjavila, da si morata obe strani prizadevati za ohranjanje temeljnih vrednot – miru in varnosti, razvoja ter človekovih pravic – ter podpirati pravičen in trajen mir v Ukrajini in drugod, ob polnem spoštovanju Ustanovne listine OZN.

Dansko predsedstvo se je na svojem osrednjem dogodku posvetilo prilagajanju mirovnih operacij OZN novim razmeram. »Da bi mirovne operacije še naprej uspešno izpolnjevale svoj namen in ostale učinkovito orodje, jih je nujno nenehno prilagajati novim izzivom,« je povedala namestnica stalnega predstavnika Blokar Drobič. Dodala je, da morajo prihodnje mirovne operacije OZN upoštevati tudi temeljne vzroke konfliktov, da bi dosegli dolgoročno stabilnost; izboljšati sinergije med preprečevanjem spopadov, ohranjanjem miru in njegovo izgradnjo ter okrepiti sodelovanje VS znotraj sistema OZN ter z globalnimi in regionalnimi partnerji.

Varnostni svet je marca sprejel predsedniško izjavo o Siriji, v kateri je ponovno odločno obsodil vsesplošno nasilje v začetku meseca, ki je terjalo množične žrtve med civilisti. Slovenija je na rednem mesečnem zasedanju o Siriji poudarila potrebo po resnično vključujoči politični tranziciji, v kateri bi imeli vidno vlogo ženske, mladi in civilna družba. Spomnila je tudi na obveznost organov prehodnih oblasti, da zaščitijo prebivalstvo in si prizadevajo za spravo in okrevanje. Mednarodna skupnost je pri tem pripravljena pomagati. Namestnica stalnega predstavnika je še pozvala k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije, zlasti ob upoštevanju sporazuma o umiku sil iz leta 1974.

V okviru pregleda arhitekture OZN za izgradnjo miru (PBAR) sta veleposlanika Samuel Žbogar in Osama Abdelkalek iz Egipta, ki proces vodita, izmenjala mnenja z generalno podsekretarko OZN Rosemary DiCarlo. Pogovarjali so se o tem, kako okrepiti preprečevanje konfliktov v okviru arhitekture OZN za izgradnjo miru. Veleposlanika bosta še naprej sodelovala z različnimi deležniki, da bi ovrednotila in pospešila tovrstna prizadevanja OZN.

Zadnje novice