V sedmem mesecu članstva v Varnostnemu svetu OZN je Slovenija ob podpori Gvajane, Republike Koreje in Sierre Leone organizirala zasedanje po arria formuli o okoljskih izzivih in miru. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon pa je predstavila pobudo za skupne zaveze glede delovanja UNRWA, ki so jo predložile Slovenija, Jordanija in Kuvajt, podprlo pa jo je več kot 120 držav.

Tri države so pobudo v imenu 16 držav članic OZN predložile 22. maja 2024, uradno pa so jo predstavile ob robu donatorske konference za UNRWA na sedežu OZN 12. julija 2024. Konference sta se udeležila tudi generalni sekretar OZN António Guterres in generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini.

Do zdaj je več kot 120 držav članic podpisalo in potrdilo skupne zaveze v podporo delu agencije. Ker se UNRWA sooča s sistematičnimi napadi ter izrednimi političnimi, operativnimi in finančnimi pritiski, sta potrebna podpora in financiranje ključnega pomena. »UNRWA je več kot le agencija, ki palestinskim beguncem pomaga preživeti. Ustvarila je boljšo prihodnost za mnoge Palestince in je bila rešilna bilka za generacije palestinskih beguncev v Gazi, na Zahodnem bregu, v Jordaniji, Libanonu in Siriji,« je na donatorski konferenci za UNRWA povedala zunanja ministrica Fajon. Slovenija je za UNRWA obljubila dodaten finančni prispevek v znesku milijon evrov, »s čimer bo skupni znesek pomoči tridesetkrat višji od njenega povprečnega prispevka«. Slovenija si po najboljših močeh še naprej prizadeva pomagati pri zaščiti civilistov v Gazi.

V juliju, ko je Varnostnemu svetu predsedovala Rusija, je Slovenija ob podpori Gvajane, Republike Koreje in Sierre Leone organizirala razpravo o tem, kako lahko reševanje okoljskih izzivov postane priložnost za preprečevanje konfliktov in spodbujanje miru. Na zasedanju po arria formuli pod naslovom »Krepitev preventivnega delovanja: od okoljskih izzivov do priložnosti za mir« je veleposlanik Samuel Žbogar izrazil prepričanje, da je preprečevanje konfliktov lažje in cenejše kot njihovo reševanje, da je upravljanje naravnih virov lahko izhodišče za dialog in da okoljski izzivi niso spolno nevtralni.

Poudaril je, da »so zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolja najbolj prizadete ženske, vendar se z njimi najmanj posvetuje. Omogočanje polnega, enakopravnega in varnega sodelovanja žensk v procesih oblikovanja politik in odločanja krepi prizadevanja za preprečevanje konfliktov.« Vse tri poročevalke na zasedanju so bile ženske, ki so opozorile na vpliv planetarne krize na mednarodni mir in varnost. Srečanja se je udeležilo več kot 40 držav članic OZN.

V odprti razpravi o multilateralizmu je Slovenija poudarila, da težava ni v multilateralnem sistemu, zgrajenem tako, da je OZN v središču, ampak v tem, da mednarodni red, ki temelji na moči pravil, izpodrivajo pravila moči. Članicam Varnostnega sveta se ni treba strinjati o vsem, vendar pa morajo izhajati iz učinkovitega multilateralizma. Slovenija meni, da bi moralo biti skupno izhodišče prav spoštovanje mednarodnega prava. Veleposlanik Žbogar je izpostavil, da »ne doživljamo krize multilateralizma, temveč krizo politične volje. Svet se je znašel v krizi zaupanja.«

V Varnostnem svetu sta bila tudi dva brifinga o humanitarnih razmerah v Gazi. Ker je trpljenje civilistov čedalje večje, je Slovenija pozvala k olimpijskemu premirju v Gazi in k sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. »Če tudi po tem prehodnem obdobju ne bo dogovora o prekinitvi ognja, bi morali sprejeti nadaljnje ukrepe, s katerimi bi Hamas in Izrael prepričali v sodelovanje,« je povedal veleposlanik Žbogar.

Varnostni svet OZN je za končanje vojne v Gazi sprejel že štiri resolucije, vzpostavil mehanizem za humanitarno pomoč ter večkrat pozval k prekinitvi ognja in izpustitvi talcev. Slovenija je pripravljena še naprej sodelovati, oblikovati predloge in izvajati pritisk na tiste, ki imajo vpliv.

Varnostni svet se je v zvezi z vojno v Ukrajini sestal na izredni seji zaradi raketnega napada na največjo otroško bolnišnico v Ukrajini. Slovenija je poudarila, da so sistematični napadi na zdravstvene ustanove nedopustni. »Ubijanje in pohabljanje otrok ter napadi na bolnišnice so hudo nasilje nad otroci v oboroženih spopadih,« je dejal veleposlanik Žbogar in ponovno pozval k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava.

Po napadu Hutijev z brezpilotnim letalom na Tel Aviv 19. julija in po izraelskem povračilnem napadu na cilje v Jemnu 20. julija so se člani Varnostnega sveta sestali na izredni seji, da bi preprečili zaostrovanje razmer v regiji. Slovenija je izrazila zaskrbljenost in poudarila potrebo po takojšnji umiritvi razmer. »Sprte strani pozivamo, naj razmer ne zaostrujejo in se vzdržijo nadaljnjih povračilnih ukrepov,« je v dvorani Varnostnega sveta dejala namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič. V zvezi z razmerami v Jemnu je Slovenija izrekla strogo opozorilo Hutijem: »Ne morete se zavezati k zaščiti blaginje in dostojanstva Palestincev, ki trpijo v Gazi, hkrati pa odrekati enake pravice svojim prebivalcem v Jemnu.«

Člani Varnostnega sveta so razpravljali tudi o zaskrbljujočem stanju v Demokratični republiki Kongo (DRK), Zahodni Afriki in Sahelu. Slovenija je zaskrbljena zaradi nenehne nevarnosti terorizma v Zahodni Afriki, ki še posebej ogroža ženske in otroke. Glede konflikta na vzhodu DRK pa je veleposlanik Žbogar izrazil zadovoljstvo ob oživitvi regionalnih procesov in humanitarni prekinitvi ognja. Vse države je pozval, naj prenehajo podpirati oborožene skupine ter spoštujejo suverenost in ozemeljsko celovitost DRK.

V razpravi o sodelovanju z regionalnimi in podregionalnimi organizacijami 19. julija je Slovenija poudarila ključno vlogo regionalnih organizacij pri preprečevanju konfliktov, spodbujanju miru in mirnem reševanju regionalnih ali lokalnih sporov. Pri tem je članice Varnostnega sveta pozvala, naj v celoti spoštujejo mednarodno pravo in Ustanovno listino OZN.

Na zasedanju o Haitiju je Slovenija pohvalila nedavne dosežke prehodne vlade. Ker se nasilje tolp, težave humanitarnih organizacij in kršitve človekovih pravic nadaljujejo, je Slovenija ponovno pozvala k neoviranemu in varnemu humanitarnemu dostopu ter k izboljšanju varnosti.

Zadnje novice