Poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu OZN v juniju 2024

Junija, ko se zaokrožuje prvih šest mesecev slovenskega članstva, je Varnostni svet pod korejskim predsedstvom razpravljal o številnih perečih vprašanjih, povezanih z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti. Po mirovni konferenci za Ukrajino v Bürgenstocku sta Slovenija in Združene države Amerike vprašanje miru v Ukrajini prenesli v dvorano Varnostnega sveta z zahtevo po seznanitvi z najnovejšim razvojem dogodkov v Ukrajini. Poleg tega je Svet sprejel dve težko pričakovani resoluciji, prvo o trifaznem dogovoru o premirju v Gazi in drugo o razmerah v El Fašerju v Sudanu. Slovenija je obe resoluciji podprla.

Varnostni svet (VS) OZN je podprl načrt za prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom, ki ga je predlagal predsednik ZDA. Slovenija zagovarja celovit trifazni dogovor o premirju in obe strani, Hamas in Izrael, poziva, naj ga sprejmeta ter v celoti in takoj izvajata.

Namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič je poudarila, da Slovenija nenehno poziva k spoštovanju mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic. »Vsak ima svojo vlogo in vsak korak prispeva k mirovnemu procesu. Mir lahko dosežeta samo dve suvereni in enakopravni državi. Zato je Slovenija 4. junija priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo, pozivamo pa tudi druge države, da naredijo enako,« je poudarila.  

Zaradi zaskrbljujočih razmer v El Fašerju v Sudanu je VS sprejel resolucijo, v kateri je od paravojaških sil (RSF) zahteval, da končajo obleganje tega darfurskega mesta. Resolucija tudi zahteva, da vse strani v konfliktu zagotovijo zaščito civilistov v skladu z mednarodnim pravom.

»Slovenija poudarja, da je treba takoj zagotoviti varen in neoviran čezmejni humanitarni dostop prek bojnih črt do El Fašerja in celotnega Darfurja,« je še dejal veleposlanik Žbogar in ponovno pozval strani k obnovitvi mirovnih pogajanj.

Varnostni svet je razpravljal tudi o humanitarnih razmerah v Ukrajini in morebitnem mirovnem procesu. Razpravo o tem sta po konferenci v Bürgenstocku zahtevali Slovenija in ZDA. Slovenija je opozorila, da je za trajni in vzdržni mir v Ukrajini nujno, da strani vzpostavita dialog. Veleposlanik Žbogar je tudi izpostavil, da je treba spoštovati vrednote Ustanovne listine OZN in obvarovati mednarodni red, ki temelji na pravilih in Ustanovni listini.

Slovenija je skupaj z Belgijo, Čilom, Jordanijo in Senegalom podala skupno izjavo v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Po izjavah uradnikov sodišča, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi javnih izjav in groženj sodišču, je 94 držav pogodbenic Rimskega statuta izreklo neomajno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in poudarilo odločenost, da »enotno nastopijo proti nekaznovanosti.« Velika skupina držav pogodbenic se je zavezala, da bo vedno branila sodišče kot neodvisno in nepristransko sodno institucijo ter si prizadevala za »ohranitev integritete sodišča pred vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski.«

Na četrtletnem srečanju o razmerah v Afganistanu je Slovenija opozorila na stisko afganistanskih žensk, ki je najokrutnejši primer trenutne represije. Prepovedi, ki omejujejo človekove pravice žensk in deklet, je treba preklicati. Slovenija je izrazila odločno podporo mirovnemu procesu v Afganistanu, v katerem ima OZN večjo vlogo in zagotavlja sodelovanje žensk.

V zvezi z neširjenjem jedrskega orožja je veleposlanik Žbogar izrazil zaskrbljenost, ker Iran ne spoštuje skupnega celovitega akcijskega načrta (JCPoA). Bogatenje urana, ki daleč presega omejitve iz JCPoA, postavlja pod vprašaj miroljubnost iranskega jedrskega programa. V okviru prizadevanj za preprečevanje razvoja jedrskega orožja je Slovenija pozvala Iran, naj spremeni svojo usmeritev in v polnosti sodeluje z nadzornim organom na področju jedrske energije, tj. z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA).

Varnostni svet je razpravljal tudi o stanju človekovih pravic v Severni Koreji (DLRK). Slovenija je v svojem nastopu obsodila dolgotrajne, resne in sistematične kršitve človekovih pravic v državi. Ker je stanje človekovih pravic zaskrbljujoče in negotovo, je veleposlanik Žbogar DLRK pozval, naj »preneha s svojo izolacionistično politiko in omogoči dostop akterjem OZN in humanitarnim organizacijam, da lahko opravljajo svoje pomembno delo.«

Kot trenutna koordinatorica skupine izvoljenih držav članic (E10) Varnostnega sveta je Slovenija priredila kosilo z generalnim sekretarjem OZN Antoniom Guterresem in v čast ji je bilo gostiti kosilo na dan državnosti 25. junija.

Slovenija je ob izvolitvi v Varnostni svet OZN za obdobje 2025–2026 čestitala Danski, Grčiji, Pakistanu, Panami in Somaliji. Slovenija se veseli sodelovanja in razprav z novimi državami članicami VS.

Zadnje novice

Slovenia building trust Logo