Novembra je Varnostni svet (VS) glasoval o resoluciji o Gazi, ki so jo predlagale ZDA, in obravnaval več vprašanj, večinoma glede Afrike in Bližnjega vzhoda. Predsedstvo Sierre Leone je organiziralo tri osrednje dogodke – odprti razpravi o osebnem in lahkem orožju ter o prehranski nepreskrbljenosti zaradi oboroženih spopadov ter briefing o podnebju in varnosti – na katerih je Slovenija pozvala k boljši zaščiti civilnega prebivalstva in spoštovanju mednarodnega prava. Slovenija je skupaj s partnericami zahtevala tudi zasedanje VS o razmerah v Ukrajini. Nazadnje sta VS in Generalna skupščina sprejela identični resoluciji o pregledu arhitekture OZN za izgradnjo miru za leto 2025. Pogajalski proces sta vodila stalni predstavnik Slovenije Samuel Žbogar in stalni predstavnik Egipta Osama Abdelkalek.

VS je 17. novembra sprejel resolucijo o Gazi, ki so jo predlagale ZDA. Besedilo se osredotoča na operativno izvajanje celovitega načrta za končanje konflikta v Gazi, ki ga je predlagal predsednik Trump. Veleposlanik Samuel Žbogar je pojasnil, da je Slovenija glasovala za resolucijo 2803, ker predstavlja najboljšo možnost za prehod iz trenutnega premirja v trajen mir. Prav tako ima resolucija trdno podporo držav v regiji in Palestine ter krepi nadzorno vlogo VS pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo.

Na rednem zasedanju o palestinskem vprašanju je Slovenijapozvala k celovitemu izvajanju resolucije 2803 v dobri veri. Premirje v Gazi se mora razširiti tudi na Zahodni breg, saj se nasilje nad Palestinci zaskrbljujoče stopnjuje. Veleposlanik Žbogar je nasilje izraelskih naseljencev obsodil in poudaril, da je treba storilce nujno poklicati na odgovornost, če naj se palestinske rane resnično zacelijo.

VS in Generalna skupščina sta soglasno sprejela tudi identični resoluciji o pregledu arhitekture OZN za izgradnjo miru. Sprejem dvojčka resolucij je ob danih razmerah – geopolitičnih pretresih v svetu in finančni krizi OZN – izjemen uspeh. Rezultat glasovanja dokazuje, da države članice ostajajo zavezane preprečevanju konfliktov in izgradnji miru na terenu. Resoluciji, ki sta ju skoraj eno leto usklajevala in pogajala stalna predstavnika Samuel Žbogar iz Slovenije in Osama Abdelkhalek iz Egipta, prav tako potrjujeta skupno zavezo članic k sodelovanju, izgradnji in ohranjanju vključujočega miru ter obvarovanju prihodnjih generacij pred grozotami vojne.

Slovenija je v imenu Danske, Francije, Grčije, Republike Koreje in Združenega kraljestva zahtevala zasedanje VS o Ukrajini. Zahtevi za sklic so botrovali okrepljeni ruski napadina civilno prebivalstvo in energetsko infrastrukturo v Ukrajini. Namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič je obsodila zadnji napad na Ternopil in izrazila zaskrbljenost zaradi strmega naraščanja števila smrtnih žrtev med civilisti.Pozvala je k popolnemu, takojšnjemu in brezpogojnemu premirju.

Med razpravo o najnovejših dogodkih v Siriji je Slovenija izrazila zadovoljstvo ob sprejetju resolucije 2799, ki pošilja močno sporočilo o podpori Siriji pri okrevanju, obnovi in stabilizaciji. Da bo politični prehod vključujoč, morajo sirske oblasti spodbujati nacionalni dialog, v katerem bodo sodelovali vsi Sirci. Veleposlanik Žbogar je pozval k nujnim ukrepom za zadovoljevanje humanitarnih potreb in opozoril, da po podatkih Urada za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) 16 milijonov ljudi potrebuje pomoč, več sto tisoč pa jih je še vedno razseljenih. Čeprav je Asadov režim padel, humanitarna kriza še zdaleč ni končana.

Med odprto razpravo o prehranski nepreskrbljenosti je Slovenija, ki je skupaj z Gvajano kontaktna točka VS za konflikte in lakoto, izrazila resno zaskrbljenost zaradi naraščanja lakote, povezane s konflikti. Po podatkih OZN je lani akutno lakoto trpelo 295 milijonov ljudi, kar je 14 milijonov več kot leto poprej. Veleposlanik Žbogar se je zavzel za učinkovitejše preprečevanje, odločnejše ukrepanje VS in dosledno spoštovanje mednarodnega prava:  »Oboroženi spopad ne vodi nujno do lakote; nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava pa.« Dodal je, da je spoštovanje mednarodnega prava še vedno najučinkovitejše orodje za preprečevanje lakote, ki jo povzročajo oboroženi spopadi.

Na mednarodni dan preprečevanja izkoriščanja okolja v vojnah in oboroženih spopadih (6. novembra) je VS zasedal o tem, kako vojne ne vplivajo le na ljudi, temveč tudi na okolje in planet kot celoto. Slovenija je pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in naporom za preprečevanje uničevanja okolja med spopadi. Veleposlanik Žbogar je spomnil, da je Slovenija skupaj s partnericami ustanovila Globalno zavezništvo za zaščito vode v oboroženih spopadih, ki se osredotoča na varovanje vodnih sistemov, nujnih za življenje.

Med odprto razpravo o osebnem in lahkem orožju je Slovenija zahtevala odločnejše ukrepanje za zaščito civilnega prebivalstva in spodbujanje odgovornega ravnanja z orožjem. »Vsako minuto nekje na svetu nekdo umre zaradi osebnega orožja. To orožje je preprosto nabaviti, preprosto skriti, preprosto uporabljati in vse prepogosto nemogoče izslediti,« je povedal veleposlanik Žbogar. Glede na visoko ceno, ki jo zaradi nezakonitega osebnega in lahkega orožja plačujejo ljudje, je izpostavil, da je treba učinkovito preprečevati njegovo uporabo, poskrbeti za sledljivost in zagotoviti odgovornost. Le tako bomo lahko preprečili, da bi bilo to orožje uporabljeno za podžiganje nasilja in nestabilnosti.

VS in Generalna skupščina sta 12. novembra izvolila profesorico Phoebe Okowa iz Kenije na sodniški položaj v Meddržavnem sodišču.

Novembra je VS odpravil sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al Šari in notranjemu ministru Anasu Katabu, ki so izhajale iz resolucije 1267. VS je sprejel tudi izjavo za javnost o razmerah v Demokratični republiki Kongo, podaljšal mandat misije MINUSCA v Srednjeafriški republiki, obnovil režim sankcij proti Jemnu po resoluciji 2140, podaljšal mandat Začasnim varnostim silam OZN za Abjej (UNISFA) in obnovil pooblastila za ohranjanje embarga v Libiji z inšpekcijskimi pregledi plovil.

Zadnje novice