Poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v januarju 2025

Prvi mesec v letu sta zaznamovala odprta razprava na visoki ravni o Bližnjem vzhodu, ki se jo je udeležila zunanja ministrica Tanja Fajon, in veliko naraščanje oboroženega nasilja na vzhodu Demokratične republike Kongo. Slovenija je skupaj z Gvajano prevzela vlogo neformalne kontaktne točke Varnostnega sveta za lakoto in konflikte. Prav tako je Slovenija v januarju zahtevala brifinge o Ukrajini, lakoti v Sudanu in zadnji izstrelitvi balistične rakete srednjega dosega Demokratične ljudske republike Koreje.

Na prvem zasedanju v letu 2025 je Varnostni svet obravnaval katastrofalne razmere v Gazi, zlasti napade na bolnišnice in zdravstvene ustanove. Slovenija je poudarila moralno in pravno nujnost spoštovanja posebne zaščite bolnišnic, ranjencev in bolnikov ter zdravstvenih delavcev in njihovih prevoznih sredstev v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Slovenija je izrazila zadovoljstvo ob napovedi premirja v Gazi in dogovoru o izpustitvi talcev, kar je pomemben korak proti miru na Bližnjem vzhodu. Dan po začetku veljavnosti premirja je predsedujoča Alžirija organizirala odprto razpravo na visoki ravni, v kateri je sodelovala tudi podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. »Slovenija vse strani poziva, naj spoštujejo svoje zaveze glede tega krhkega premirja. Varnostni svet se mora zdaj osredotočiti na iskanje poti v trajen mir, ki bo temeljil na zaupanju, pravičnosti in spravi,« je izpostavila ministrica. Dejala je, da potrebujemo vodstvo za ljudi, vodstvo za mir in vodstvo za multilateralizem. Za Slovenijo rešitev dveh držav ostaja edina možnost za dolgoročno stabilnost v regiji.

Po stopnjevanju nasilja na vzhodu Demokratične republike Kongo, med katerim je umrlo več pripadnikov mirovnih sil OZN, je Varnostni svet zadnji vikend v mesecu sklical nujno sejo, še ena pa je sledila le dva dni pozneje. Zaradi okrepljenih spopadov, ki so v beg pognali več sto tisoč prebivalcev, se krepi strah pred širšo regionalno krizo. Slovenija je ostro obsodila napade na osebje MONUSCO in pozvala k zaščiti civilistov. Poleg tega je namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič pozvala k takojšnji zaustavitvi sovražnosti in iskanju diplomatske rešitve. Ruanda in Demokratična republika Kongo morata prisluhniti klicem k miru.

Varnostni svet je razpravljal tudi o vlogi UNRWA, saj bi s 30. januarjem začela veljati dva zakona Kneseta, ki naj bi ukinila in omejila življenjsko pomembno delo agencije. Namestnica stalnega predstavnika Blokar Drobič je ponovno poudarila, da je UNRWA hrbtenica humanitarnega odziva v Gazi in bistvenega pomena za podporo dogovoru o prekinitvi ognja. Zanjo ni alternative, v okviru prizadevanj mednarodne skupnosti za pomoč palestinskim beguncem pa jo je ustanovila Generalna skupščina OZN. Izvajanje napovedane zakonodaje bi tako imelo pogubne posledice za milijone Palestincev.

Slovenija je skupaj z Gvajano prevzela vlogo neformalne kontaktne točke Varnostnega sveta za lakoto in konflikte. V tej vlogi želi okrepiti prizadevanja za zaščito civilistov in usmerjati ukrepe VS za odpravo nezanesljive preskrbe s hrano in lakote, ki jo povzročajo konflikti. Tako je Slovenija zaprosila za sestanek o lakoti v Sudanu, kjer je zaradi krize, ki jo je povzročil človek, na milijone ljudi lačnih, več sto tisoč pa je na robu stradanja. »Zato je treba zagotoviti varen, trajen in neoviran humanitarni dostop. Vojna se mora končati in le diplomacija lahko pripelje do trajnega miru,« je bil jasen veleposlanik Samuel Žbogar.

Ob bližajoči tretji obletnici se vojna v Ukrajini nadaljuje. Slovenija in ZDA sta zaprosili za nujno sejo Varnostnega sveta, na kateri so članice naslovile možnosti za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Veleposlanik Žbogar je ponovno poudaril, da Slovenija podpira Ukrajino in vsa smiselna prizadevanja za mir. »Za dosego trajnega miru je najbolj pomembno spoštovanje Ustanovne listine OZN, Rusija pa mora prevzeti odgovornost,« je dodal.

Varnostni svet je na zahtevo Slovenije in nekaterih drugih držav prav tako sklical nujno zasedanje, potem ko je Demokratična ljudska republika Koreja izstrelila še eno balistično raketo srednjega dosega. Namestnica stalnega predstavnika Blokar Drobič je obsodila izstrelitev, ki neposredno krši več resolucij VS ter ogroža mednarodni mir in varnost. »Za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti je nujno potrebna denuklearizacija Severne Koreje,« je izpostavila. Skrajni čas je, da DLRK obnovi dialog.

Na četrtletnem zasedanju o Kolumbiji je namestnica stalnega predstavnika Blokar Drobič pozvala k celovitemu izvajanju mirovnega sporazuma iz leta 2016. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad začetkom izvajanja prvega kolumbijskega nacionalnega akcijskega načrta o ženskah, miru in varnosti.

Slovenija je ob hudi varnostni in humanitarni krizi na Haitiju izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršenja človekovih pravic in pozvala k nadaljevanju delovanja večnacionalne varnostne misije MSS. Za doseganje stabilnosti na Haitiju je vzpostavitev demokratičnih institucij še vedno ključnega pomena.

Januarja je Varnostni svet sprejel resolucijo o podaljšanju poročevalskega mandata generalnega sekretarja o napadih Hutijev v Rdečem morju, resolucijo o posodobitvi sankcij proti Libiji in resolucijo o podaljšanju mandata misije UNFICYP na Cipru. Varnostni svet je sprejel tudi predsedniške izjave o Libanonu, boju proti terorizmu v Afriki in pregledu arhitekture za gradnjo miru.

V zaključku je Slovenija ponosna, da sta predsednik generalne skupščine in predsednik varnostnega sveta veleposlanika Samuela Žbogarja, poleg stalnega predstavnika Egipta pri ZN, imenovala za vodenje medvladnih posvetovanj v okviru pregleda arhitekture OZN za gradnjo miru.

Zadnje novice

Slovenia building trust Logo
I feel SLOVENIA