Slovenija je novembra, v času britanskega predsedovanja Varnostnemu svetu, pozvala k dvema zasedanjema: prvemu o izstrelitvi medcelinske balistične rakete DLRK in drugemu o grozeči lakoti na severu Gaze. Državni sekretar z zunanjega ministrstva Marko Štucin se je udeležil srečanj na visoki ravni o Gazi in Ukrajini ter pozval VS k odločnejšemu ukrepanju. Pri glasovanju VS o humanitarni resoluciji o Sudanu in o resoluciji o premirju v Gazi sta bila vložena veta, zaradi česar so milijoni civilistov še naprej izpostavljeni nevarnosti. Slovenija globoko obžaluje tako ruski kot ameriški veto na resoluciji.

Glede resolucije o premirju v Gazi, ki so jo predlagale izvoljene članice VS (E10), tudi Slovenija, je zunanja ministrica Tanja Fajon obžalovala pomanjkanje enotnosti v VS. »Slovenija že od začetka vojne poziva k odločnemu in enotnemu odzivu Varnostnega sveta, da bi zagotovili prekinitev ognja, izpustitev talcev in neoviran dostop za humanitarno pomoč,« se je po glasovanju iz prestolnice oglasila ministrica. Varnostni svet znova ni pokazal učinkovitosti, da bi prišlo do končanja oboroženega konflikta, ki traja že 13 mesecev. Kljub temu Slovenija še naprej podpira vse korake na poti k miru in ostaja zavezana rešitvi dveh držav.

Izvoljene članice VS so resolucijo pripravile po pozivu slovenskega predsednika vlade k »novi humanitarni resoluciji o Palestini« med slovenskim predsedovanjem VS v septembru, saj je bil močno zaskrbljen zaradi grozljivih razmer na terenu.

Slovenija je izrazila globoko obžalovanje tudi zaradi ruskega veta na resolucijo o Sudanu, ki je pozivala k vsesplošnemu premirju na celotnem ozemlju države in dostavi humanitarne pomoči milijonom obupanih ljudi. Kot je poudarila namestnica stalnega predstavnika, je imela Slovenija vedno enako in jasno stališče do razmer v tej državi. »Ob takšnem nasilju in trpljenju Sudancev, zlasti žensk in otrok, Varnostni svet ne bi smel ostati tiho,« je dejala. A Rusija je blokirala ukrepanje Varnostnega sveta, zaradi česar bo civilno prebivalstvo v Sudanu še naprej trpelo posledice tega že 19-mesečnega konflikta.

Dan pred zaznamovanjem 1000 dni od začetka ruskega napada na Ukrajino je v VS potekalo srečanje na visoki ravni, ki se ga je udeležil državni sekretar Marko Štucin. Izrazil je zaskrbljenost zaradi neukrepanja Varnostnega sveta, se zavzel za pravičen in trajen mir v Ukrajini ter pozval k sprejetju odgovornosti za očitne kršitve mednarodnega prava.

Kmalu zatem, ko je DLRK izstrelila medcelinsko balistično raketo, se je Slovenija pridružila pozivu več držav članic za sklic zasedanja VS in obsodila to dejanje kot očitno grožnjo za mednarodni mir in varnost. »To je še ena v vrsti kršitev številnih resolucij Varnostnega sveta, ki so zavezujoče in jih je treba izvajati,« je opozoril veleposlanik Žbogar in poudaril, da je denuklearizacija DLRK nujna. Dialog in diplomacija sta še vedno edina pot do trajnega miru na Korejskem polotoku.

Potem ko je Odbor za pregled lakote skladno z integrirano klasifikacijo faz prehranske varnosti (IPC FRC) izdal opozorilo o neizbežni lakoti v severnem delu Gaze, je Slovenija pozvala k nujnemu zasedanju VS. V razpravi je poudarila, da so tako lakota kot katastrofalne razmere na severu Gaze nezakonite in so posledica človeškega delovanja, zato bi jih morali preprečiti.

V razpravi o misiji MSS na Haitiju je namestnica stalnega predstavnika poudarila, da bi morali oceniti možnost preoblikovanja MSS v mirovno operacijo OZN. »V času presoje mora biti naša prednostna naloga zagotoviti stabilnost in varnost Haitijcev,« je sklenila.

Na rednem zasedanju o razmerah v Bosni in Hercegovini je Slovenija znova potrdila, da se bo še naprej odločno zavzemala za evropsko perspektivo te države in pozvala h ključnim reformam. Varnostni svet je soglasno podaljšal misijo EUFOR Althea in s tem poudaril skupno zavezanost miru in stabilnosti v BiH.

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami se je Slovenija zavzela za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti, saj je to boj za enakost in človečnost. Ne smemo dopustiti, da bi tako nasilje ostalo spregledano, in še naprej ukrepati proti nasilju na podlagi spola.

Varnostni svet je tudi soglasno sprejel podaljšanje sankcij za Jemen in podaljšanje operacije MINUSCA v Srednjeafriški republiki. Poleg tega je odobril tudi podaljšanje mandata misije UNISFA v Abjeju.

Zadnje novice