Varnostni svet OZN je danes razpravljal o prehranski nepreskrbljenosti v povezavi s konflikti. Slovenija, ki je skupaj z Gvajano neformalna kontaktna točka Varnostnega sveta OZN za lakoto in konflikte, je pozvala k spoštovanju mednarodnega prava, učinkovitejšemu preprečevanju, kaznovanju storilcev in odločnejšim ukrepom Varnostnega sveta. Kot je poudarila namestnica generalnega sekretarja Amina Mohammed, sta vojna in lakota pogosto dve plati iste krize.

»Oboroženi konflikti so vzrok za akutno prehransko nepreskrbljenost v 14 od 16 svetovnih žarišč lakote. Lani je 295 milijonov ljudi trpelo zaradi akutne lakote, kar je 14 milijonov več kot leto prej,« je povedala namestnica generalnega sekretarja in s tem opozorila na kruto realnost v svetu. Prvič v zgodovini lakota hkrati pustoši na dveh koncih sveta – v Gazi in Sudanu. Nujno pozornost je treba nameniti tudi Jemnu, Južnemu Sudanu, vzhodnemu delu DR Kongo, Maliju, Burkini Faso, Srednjeafriški republiki, Somaliji, Haitiju, Afganistanu in drugim državam.

Zaradi množičnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, tudi prepovedi stradanja kot metode vojskovanja, je nujno treba doseči večje spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic po svetu. »To je najbolj nedvoumno orodje za preprečevanje lakote kot posledice konfliktov,« je poudaril veleposlanik Samuel Žbogar. Ob tem je opozoril: »Če se lakota v nekem konfliktu nekaznovano uporablja kot orožje, se spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava poslabša v vseh drugih konfliktih.« Prav zato je stradanje civilnega prebivalstva danes doseglo izjemne razsežnosti.

Slovenija je Varnostni svet pozvala, naj v celoti izkoristi orodja, ki jih ima na voljo. »Varnostni svet bi moral dosledno upoštevati redna poročila in zgodnja opozorila,« je dodal Žbogar. OZN in njeni partnerji, zlasti Svetovna mreža za boj proti prehranskim krizam, morajo zato še naprej delovati usklajeno in se pri tem opirati na analize IPC kot zanesljiv in zaščiten vir.

Za konec je veleposlanik Žbogar izpostavil, da lakota ne izgine, ko se svetovna pozornost preusmeri drugam. Najbolj ranljive skupine, tudi otroci, ženske, invalidi, starejše osebe in razseljeni, nosijo dolgoročne zdravstvene in družbeno-ekonomske posledice. Če želimo zgraditi prihodnost, v kateri hrane nihče več ne bo uporabljal kot orožje, moramo poskrbeti, da bodo storilci odgovarjali, zagotoviti zaščito za civilno prebivalstvo in ukrepati na podlagi pooblastil, ki jih Varnostni svet ima.

Zadnje novice