Stalni predstavništvi Slovenije in Gvajane pri OZN sta danes skupaj s predstavništvoma Poljske in Združenega kraljestva sklicali neformalno zasedanje Varnostnega sveta (po t. i. formuli Arria) o invalidnih osebah v oboroženih spopadih. Države so z zasedanjem spomnile na soglasno sprejetje resolucije VS 2475 pred petimi leti in obeležile mednarodni dan invalidov 3. decembra. Zasedanje je vodil veleposlanik Samuel Žbogar, ki je poudaril, da je treba resolucijo 2475 izvajati in da v oboroženem spopadu nikogar ne smemo zapostavljati.

Varnostni svet je pred petimi leti soglasno sprejel resolucijo 2475, ki je prva resolucija VS o potrebah in ranljivosti invalidnih oseb v oboroženih spopadih. Poleg tega so članice OZN nedavno sprejele Pakt za prihodnost, v katerem so se zavezale, da bodo odpravile krivice za invalidne osebe vseh starosti sedanje in prihodnjih generacij.

Kot je ob mednarodnem dnevu invalidnih oseb dejal generalni sekretar Guterres, prav invalidi »zaradi stalne diskriminacije in ovir pri dostopu do osnovnih pravic nosijo največje breme kriz, ki pestijo naš svet.« Invalidni otroci so še vedno ena najbolj marginaliziranih in izključenih skupin prebivalstva.

Veleposlanik Žbogar je v svojem nagovoru izpostavil tri pomembna področja za krepitev zaščite invalidnih oseb: reševanje njihovih posebnih potreb, sprejemanje ukrepov, ki bodo vključevali vidike invalidnosti, in krepitev vključevanja invalidov v preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru.

»Več pozornosti bi morali nameniti razvoju sistemov opozarjanja z uporabo takšnih sredstev, ki jih lahko razumejo tudi osebe z različnimi oblikami invalidnosti,« je poudaril veleposlanik, pri čemer se je skliceval na posebne potrebe oseb, ki zaradi invalidnosti ne morejo zapustiti svojega doma med odrejeno evakuacijo ali pa morda ne slišijo, ne vidijo ali ne razumejo običajnih odredb.

Poleg tega invalidi niso homogena skupina in so za javnost večinoma nevidni, zato jih je pomembno vključevati pri sprejemanju ukrepov. »Predstavljajte si otroka na invalidskem vozičku ali s kako drugačno gibalno oviro, ki obtiči v zavetišču in nima dostopa do hrane, vode, sanitarij, še manj do izobraževanja, zdravstvenega varstva in podpornih storitev. Predstavljajte si pekel, v katerem živijo invalidne osebe v Gazi, Ukrajini, Sudanu in drugih oboroženih spopadih,« je nadaljeval veleposlanik in pozval k celovitemu izvajanju resolucije 2475, vključno z zagotavljanjem neoviranega humanitarnega dostopa.

Prav tako je treba izrecno izpostaviti pomen vključevanja. Vsem invalidnim osebam in organizacijam, ki jih zastopajo, bi morali omogočiti, da smiselno sodelujejo pri preprečevanju konfliktov in vzpostavljanju miru. V teh procesih bi morali biti posebej dovzetni za glasove najranljivejših, saj bi le tako zagotovili trajni mir za vse.

Slovenija že od leta 2004 podpira rehabilitacijo najranljivejših žrtev konfliktov in humanitarnih nesreč. Letos jeseni je sprejela 76 otrok z vojnih območij, ki so potrebovali fizično in psihosocialno rehabilitacijo: 50 otrok iz Ukrajine, 16 iz Armenije in 10 iz Gaze. Slovenija ostaja trdno prepričana, da je mogoče trpljenje invalidov zmanjšati le z njihovo popolno vključitvijo v procese preprečevanja konfliktov, s popolnim spoštovanjem njihovih pravic in z doslednim upoštevanjem mednarodnega humanitarnega prava.

Na neformalnem zasedanju po t. i. formuli Arria je sodelovalo 43 držav članic OZN. Kratka poročila so predstavile Heba Hagrass, posebna poročevalka za pravice invalidov, Laetitia Courtois, stalni opazovalec Mednarodni odbor Rdečega križa pri OZN, in Emina Ćerimović, Human Rights Watch. Poročevalke so pozvale h krepitvi varstva in spoštovanja pravic invalidnih oseb.

Zadnje novice