Slovenija je septembra prevzela prvo enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu OZN v mandatu 2024–2025. V času visokega tedna, ko je potekala Generalna skupščina OZN, je Slovenija organizirala osrednji dogodek predsedovanja – odprto razpravo na visoki ravni o voditeljstvu za mir – ter tri druge razprave na visoki ravni na zahtevo drugih članic VS. Na vseh teh zasedanjih VS je nastopil generalni sekretar OZN António Guterres. Predsednik vlade dr. Robert Golob je vodil razpravo o voditeljstvu za mir ter srečanji na visoki ravni o Ukrajini in Gazi. Podpredsednica vlade ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v času Generalne skupščine OZN vodila zasedanje VS na visoki ravni o Libanonu in neformalni interaktivni dialog o sodelovanju med Varnostnim svetom in Ligo arabskih držav. Teden dni prej je vodila razpravi o Afganistanu in izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu.

Varnostni svet je v tem mesecu soglasno sprejel dve resoluciji: o podaljšanju resolucije 1591 o sankcijah za Darfur v Sudanu in o enoletnem podaljšanju mandata večnacionalne varnostne misije (MSS) na Haitiju. Varnostni svet je objavil dve sporočili za javnost, in sicer o terorističnih napadih v Afganistanu in Maliju. Slovenija je organizirala tudi dve skupni izjavi za javnost: eno o ženskah, miru in varnosti pred začetkom razprave o Afganistanu in drugo o podnebju, miru in varnosti pred odprto razpravo o mirovnih operacijah OZN.

S sprejetjem predsedniške izjave o voditeljstvu za mir, katere pobudnica je bila Slovenija, so članice VS ponovno potrdile svojo zavezanost ohranjanju mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnemu pravu, vključno z Ustanovno listino OZN. Predsedniška izjava predstavlja skupni poziv k oživitvi sodelovanja v VS za boljši, mirnejši in bolj človeški svet.

Visoki teden

Letošnjo splošno razpravo Generalne skupščine OZN je spremljala močna angažiranost Varnostnega sveta. Pod vodstvom Slovenije se je to mednarodno telo sestalo štirikrat: na odprti razpravi na visoki ravni o voditeljstvu za mir ter na treh zasedanjih na visoki ravni o Ukrajini, Gazi in Libanonu.

Odprte razprave na visoki ravni o voditeljstvu za mir 25. septembra se je udeležilo več kot 90 visokih predstavnikov držav članic OZN. Predsednik vlade dr. Golob je poudaril, da je mir ogrožen po vsem svetu in da potrebujemo vodstvo, ki bo ta nevarni trend obrnilo. »Prizadevati si moramo za vzpostavitev učinkovitega in ustreznega Varnostnega sveta. Takšnega, ki bo primeren za današnji svet,« je dodal. Sprejetje predsedniške izjave se morda zdi majhen korak, vendar, kot je dejal predsednik vlade, se »vsak maraton začne s prvim korakom.«

Slovenija se je odzvala na poziv več članic VS in organizirala zasedanje na visoki ravni o Ukrajini, ki se v največji konvencionalni vojni zadnjih desetletij bori proti ruskemu agresorju. Slovenija je poudarila, da pri kršitvah Ustanovne listine OZN ne bi smeli imeti dvojnih meril. Razprave sta se med drugim udeležila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in državni sekretar ZDA Antony Blinken.

Predsednik vlade dr. Golob se je posebej zahvalil Ukrajini za izkazano solidarnost, ko je po uničujočih poplavah avgusta 2023 pomagala Sloveniji kljub temu, da je v vojni.

Na razpravi na visoki ravni o Gazi je predsednik vlade dr. Golob izpostavil, da ob nadaljevanju katastrofalnih razmer Varnostni svet ne bi smel več sedeti križem rok, in pozval k takojšnjemu začetku posvetovanj o morebitni novi humanitarni resoluciji o Palestini.

Ob zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu se je VS sestal na izrednem zasedanju na visoki ravni o Libanonu, ki mu je predsedovala zunanja ministrica Tanja Fajon. Pozvala je k zadržanosti in umiritvi razmer v regiji. Prednostno bi morali zaščititi civiliste in edina pot naprej je diplomatska rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost. »Nujno je treba začeti izvajati resolucijo 1701,« je dodala in pozvala tako Hezbolah kot Izrael, naj prenehata z napadi.

Ministrica Fajon je poleg uradnih zasedanj Varnostnega sveta vodila tudi neformalni dialog o sodelovanju med Varnostnim svetom in Ligo arabskih držav. V razpravi so se osredotočili na zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, prizadevanja za organizacijo mirovne konference za trajni mir in rešitev dveh držav ter na nepogrešljivo vlogo agencije UNRWA. »Rdeča nit vseh razprav ta teden je mir, a ga na terenu ni mogoče uzreti. Naša skupna odgovornost je, da spoštujemo resolucije Varnostnega sveta in storimo vse, kar je v naši moči, da pride do politične rešitve. Nobena vojaška rešitev ne more zagotoviti miru na Bližnjem vzhodu,« je ministrica poudarila v izjavi za javnost po srečanju.

Zunanja ministrica tudi o Afganistanu in Zahodnem bregu

Zunanja ministrica Fajon je 18. septembra vodila razpravo o Afganistanu, v kateri so bile v ospredju pravice žensk in deklet ter njihov dostop do izobraževanja. Deklicam v Afganistanu je osnovno izobraževanje dovoljeno le do dvanajstega leta starosti. Ministrica Fajon je ob tem izrazila zaskrbljenost in talibane pozvala, naj nemudoma odpravijo diskriminatorne politike. »Slovenija bo še naprej glas zatiranih žensk, prisluhnila in podpirala bo ženske v Afganistanu; mednarodna skupnost jim ne sme obrniti hrbta,« je izpostavila.

Dan pozneje je ministrica Fajon vodila zasedanje VS o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. V razpravi je znova opozorila, da moramo vztrajati pri zavezah glede rešitve dveh držav, ki ostaja edina pot do trajnega miru.

Druga zasedanja VS

Na prvem zasedanju VS v času slovenskega predsedovanja 4. septembra so članice obravnavale različne vidike bližnjevzhodne krize. Dotaknile so se odkritja trupel šestih talcev 31. avgusta ter se posvetile najnovejšim dogodkom na Zahodnem bregu in v Gazi. Slovenija je uspešno združila dve ločeni zahtevi v eno celovito sejo.

Slovenija je 9. septembra organizirala prvo odprto razpravo v času predsedovanja, tj. o mirovnih operacijah OZN, v kateri je sodelovalo več kot 60 članic OZN. VS je v razpravi iskal načine za izboljšanje mirovnih operacij. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril, da bi se morale mirovne operacije prilagoditi spreminjajoči se naravi svetovnih konfliktov. Če želimo zagotoviti učinkovitost in uspešnost mirovnih operacij, bi morali mandate misij uskladiti s pričakovanji vlad držav gostiteljic in jasno opredeliti njihove strateške cilje.

Po več napadih 17. in 18. septembra, v katerih so v Libanonu in Siriji eksplodirale elektronske komunikacijske naprave Hezbolaha, se je Varnostni svet sestal na izredni seji o zadnjih razmerah v Libanonu. V razpravi je sodeloval tudi libanonski zunanji minister Abdalah Bu Habib. Slovenija je odločno obsodila val eksplozij in izrazila globoko zaskrbljenost nad dogajanjem.

Varnostni svet se je septembra sestal tudi o razmerah v Siriji, Sudanu, Jemnu in Demokratični republiki Kongo ter med drugim za zaprtimi vrati opravil posvetovanja o Mjanmaru. Pod točko »Razno« je VS naslovil tudi stanje v Venezueli.

Zadnje novice