Stanje človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji zbuja resno zaskrbljenost

Varnostni svet Združenih narodov je danes zjutraj razpravljal o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK). Slovenija je obsodila dolgotrajne, resne in ponavljajoče se sistematične kršitve človekovih pravic v DLRK ter poudarila pomen prevzemanja odgovornosti za takšno stanje. Prav tako je Slovenija pozvala DLRK, naj preneha z izolacionistično politiko ter OZN in humanitarnim delavcem omogoči opravljati njihovo pomembno delo.

Varnostni svet je o stanju človekovih pravic v DLRK prvič razpravljal decembra 2014, letos pa mineva deset let od pomembnega poročila preiskovalne komisije OZN o človekovih pravicah v DLRK.

Danes je stanje človekovih pravic v DLRK zelo zaskrbljujoče. Kršitve in zlorabe človekovih pravic vključujejo omejevanje svobode izražanja in gibanja, kolektivno kaznovanje, samovoljno pridržanje, mučenje ter drugo kruto, nečloveško in ponižujoče kaznovanje, vključno z javnimi usmrtitvami brez poštenega sojenja, ter vprašanja, povezana z ugrabljenimi, pridržanimi in nerepatriiranimi vojnimi ujetniki.

»Kršitve človekovih pravic imajo grozljive razsežnosti in nekatere bi lahko šteli za zločine proti človečnosti. Slovenijo še posebej skrbi položaj žensk in deklic,« je dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Za reševanje humanitarnih potreb prebivalstva in zagotavljanje razvojne pomoči bi DLRK morala znova omogočiti vstop mednarodnim organizacijam, vključno z OZN.

DLRK je še dodatno okrepila nadzor nad svojim prebivalstvom. Socialne in ekonomske razmere, vključno s pomanjkanjem hrane, postajajo neznosne. Poleg tega sta slabo stanje človekovih pravic in humanitarna kriza v DLRK tesno povezana z razvijanjem orožarskih programov.

DLRK svoja omejena sredstva namenja za razvoj jedrskega orožja in balističnih raket, kar pomeni neposredno kršitev resolucij Varnostnega sveta OZN in hkrati onemogoča blaginjo prebivalstva, država pa kljub kršitvam človekovih pravic in zlorabam ostaja politično nekaznovana.

»Odgovornost za takšna ravnanja bi morala sprejeti predvsem DLRK sama. A ker v državi tovrstnih prizadevanj ni, Slovenija podpira iskanje drugih možnosti za zagotavljanje odgovornosti, vključno s pregonom na nacionalni ravni po načelu splošne sodne pristojnosti, lahko pa Varnostni svet zadevo tudi predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču,« je sklenil veleposlanik Žbogar.  

Zadnje novice

Slovenia building trust Logo