Varnostni svet OZN je zjutraj razpravljal o katastrofalnih humanitarnih razmerah v Sudanu. Sestanek je bil sklican po objavi zaskrbljujočega poročila Odbora za ugotavljanje lakote 1. avgusta, iz katerega izhaja, da v taborišču za notranje razseljene osebe Zamzam v Severnem Darfurju vlada lakota. Odbor v poročilu opozarja, da je lakota verjetno prisotna tudi na drugih območjih v Darfurju in njegovi okolici. Slovenija je menila, da je treba sklic sestanka nujno podpreti.

»Trdno sem prepričan, da v 21. stoletju nikjer ne bi smelo biti lakote,« je v uvodnem nagovoru poudaril veleposlanik Samuel Žbogar. Dodal je, da je lakota v Sudanu »skrajno nesmiselna, da bi se ji bilo mogoče izogniti in jo v celoti preprečiti ter da je posledica človeškega ravnanja.«

V tem trenutku je več kot 750.000 ljudi uvrščenih na peto stopnjo lestvice prehranske varnosti (IPC), kar pomeni, da so na robu stradanja, 26 milijonov ljudi pa trpi akutno lakoto. Nedvoumna povzročitelja lakote sta nasilni konflikt med Silami za hitro podporo (RSF) in sudanskimi oboroženimi silami (SAF) ter ovire za dostavo humanitarne pomoči na obeh straneh.

Da bi preprečili nadaljnje trpljenje ljudi, je Slovenija petnajst mesecev po začetku spopadov odločno ponovila poziv k neovirani humanitarni dostavi po vseh razpoložljivih poteh prek obrambnih linij in prek meja.

»Noben humanitarni ukrep pa ne more nadomestiti prekinitve sovražnosti,« je dejal veleposlanik Žbogar in pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Po njegovem mnenju je trajna politična rešitev »edini način, da se povsem ustavi širjenje lakote in ublaži človeška katastrofa v Sudanu.«

Mednarodno humanitarno pravo strogo prepoveduje uporabo lakote kot vojnega sredstva. Slovenija je sudanske oborožene sile (SAF) in Sile za hitro podporo (RSF) pozvala k spoštovanju resolucij 2417 o lakoti in konfliktih ter 2736 o El Faširju.

Zadnje novice