Slovenija je skupaj z Gvajano, Republiko Korejo in Sierro Leone pripravila neformalno srečanje VS OZN (Arria formula) z naslovom »Krepitev preventivnih ukrepov: Od okoljskih izzivov do priložnosti za mir«. Ker je bilo leto 2023 zelo slabo tako glede podnebja kot glede konfliktov, smo želeli odpreti razpravo o povezanosti preprečevanja konfliktov in podnebnih sprememb. Člane Varnostnega sveta je nagovorila skupina treh voditeljic, ki so spregovorile o svojih izkušnjah s terena.

Ob naraščajočih napetostih in konfliktih po vsem svetu Varnostni svet OZN ostaja glavni prostor dialoga med članicami, ki skladno z Ustanovno listino OZN lahko »raziščejo vsakršne razmere, ki bi lahko vodile v zaostrovanje na mednarodni ravni ali spor.« Poleg tega so kriza planeta na treh ravneh in posledice za mednarodni mir in varnost med največjimi izzivi našega časa.

»S srečanjem smo želeli spodbuditi iskren pogovor o medsebojnem vplivu vse slabšega stanja okolja in posledic podnebnih sprememb ter gospodarskih, družbenih, političnih in demografskih dejavnikov. Varnostni svet OZN lahko prispeva k uspešnemu preventivnemu ukrepanju le, če bo razumel, kakšni so medsebojni učinki,« je povedal predsedujoči srečanju, predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu veleposlanik Samuel Žbogar.

V uvodnem nagovoru je poudaril troje. Najprej je izrazil prepričanje, da je preprečevanje konfliktov bolj preprosto in cenejše od njihovega reševanja. »Slovenija verjame, da je grožnje, povezane z okoljem in podnebjem, mogoče predvideti vnaprej,« je poudaril. Če priznamo, da so mehanizmi zgodnjega opozarjanja učinkoviti, nam lahko satelitski posnetki in umetna inteligenca pomagajo napovedati možne sprožilce, še preden konflikt izbruhne ali se stopnjuje.

Drugič, učinkovito in vključujoče upravljanje naravnih virov in okolja je lahko podlaga za politični dialog o miru. Slovenija je trdno prepričana, da lahko vzpostavljanje miru, ki upošteva tudi okoljske dejavnike, prispeva k bolj trajnemu miru in k hitrejšemu okrevanju skupnosti, ki so se zaradi nasilja znašle na robu ali so povsem oslabljene.

In tretjič, tudi v zvezi z okoljskimi izzivi je treba upoštevati dejavnik spola. »Podnebne spremembe in slabšanje stanja okolja najbolj vplivajo na ženske – ki so hkrati najmanj vključene v reševanje težav, ki jih prinašajo. Ključno je, da prepoznamo izjemen potencial žensk kot nosilk pozitivnih okoljskih sprememb,« je dejal slovenski veleposlanik. Pomembno je omogočiti polno, enakopravno, smiselno in varno udeležbo žensk v procesih oblikovanja politik in sprejemanja odločitev, saj udeležba žensk krepi učinkovitost preventivnih ukrepov.

Varnostnemu svetu OZN in širšemu članstvu OZN je poročala skupina treh voditeljic, ki so predstavile svoje izkušnje z vsega sveta. Generalna direktorica Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Amy Pope je opozorila, da nihče ni varen pred okoljskimi pritiski. Zato si v kriznih razmerah po svetu IOM prizadeva pomagati ljudem v najbolj ogroženih državah, torej tistih, ki so se znašle v konfliktu. Poudarila je pomen naložb v zmanjševanje tveganja nesreč, vključno s sistemi zgodnjega opozarjanja, kot je orodje IOM za sledenje selitvam živine, ki ga uporabljajo v državah Sahela, v Čadu, Srednjeafriški republiki in Somaliji.

Posebna odposlanka generalnega sekretarja za Afriški rog Hanna Serwaa Tetteh je opozorila na pogostost, resnost in trajanje podnebnih šokov na Afriškem rogu, ki prispevajo k trajni nezanesljivosti preskrbe s hrano. Regionalni organ IGAD se je v odziv na vse večje tveganje odločil, da bo s pomočjo prvega regionalnega koordinacijskega mehanizma za podnebno varnost poskušal obvladovati okoljsko pogojena tveganja za mir in varnost. Posebna odposlanka je opozorila, da je prihajajoči Vrh prihodnosti priložnost, da se vizija nove Agende za mir udejanji v konkretnih akcijskih načrtih.

Nohora Alejandra Quiguantar, staroselska kolumbijska mladinska voditeljica, ustanoviteljica organizacije Tejiendo Pensamiento – Staroselke za podnebje in članica koalicije za feministično akcijo za podnebno pravičnost, je opozorila na nedavno izkušnjo konflikta v Kolumbiji, v katerem je narava utrpela ogromno škodo.

Na srečanju se je oglasilo več kot 40 držav članic OZN. Posnetek je na voljo tukaj.

Zadnje novice