Civilisti v oboroženih spopadih še naprej živijo v nemogočih razmerah, v nenehni nevarnosti, negotovosti in trpljenju, Gaza pa se po podatkih OCHA sooča z »najhujšo humanitarno krizo« od oktobra 2023. Varnostni svet se je zaradi tega sestal na več zasedanjih. Slovenija je zahtevala sestanek o Gazi in Ukrajini ter podprla poziv k sklicu sestanka za seznanitev z dogajanjem v Severni Koreji. Poleg tega je Slovenija organizirala srečanje po formuli Arria o napadih na vire pitne vode in vodno infrastrukturo med oboroženimi spopadi, ki ga je vodila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič.

»Za milijone civilistov, zlasti otrok, napadi na vodne vire vodijo v dehidracijo, podhranjenost, bolezni, ki se prenašajo z vodo, in nezmožnost preživljanja družine,« je DS Gabrič povedala širšemu članstvu OZN. Ukrepi za zaščito in preprečevanje tovrstnih napadov so torej bistvenega pomena za reševanje življenj. DS Gabrič je ponovno poudarila, da za Slovenijo zaščita civilistov in civilnih objektov v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ni predmet pogajanj. Razprava na srečanju po formuli Arria, ki se ga je udeležilo več kot 45 članic OZN, je potrdila dolgoletno zavezanost Slovenije vodni diplomaciji.

Glede na razvoj dogodkov v Gazi, ki zbujajo globoko zaskrbljenost, je pet evropskih članic Varnostnega sveta, med njimi tudi Slovenija, sklicalo zasedanje o humanitarnih razmerah in zaščiti humanitarnih delavcev. Slovenija je poleg tega zaprosila za nujno poročilo o zaskrbljujočih stopnjah lakote in podhranjenosti, potem ko je humanitarna skupnost izdala opozorilo, da na celotnem območju Gaze dvema milijonoma prebivalcev grozi huda lakota. Veleposlanik Samuel Žbogar je pozval k takojšnji odpravi blokade humanitarne pomoči, končanju stradeža, zaščiti humanitarnega osebja in takojšnji zaustavitvi sovražnosti. Na  rednem zasedanju o palestinskem vprašanju pa je preostalih 14 članic Varnostnega sveta pozval, naj nemudoma ukrepajo. Kot je dejal, »molk ni sprejemljiv.«

Da bi se seznanile z najnovejšim dogajanjem na političnem in humanitarnem področju v Ukrajini, je peterica evropskih članic Varnostnega sveta, vključno Slovenija, sklicala zasedanje. Na njem je Slovenija ponovila svoj poziv, da je treba doseči pravičen in trajen mir v Ukrajini, ter izrazila močno podporo trenutnim diplomatskim prizadevanjem. Prav tako je Slovenija ostro obsodila najobsežnejši ruski napad z brezpilotnimi letali in raketami od začetka vojne. Ker Rusija krepi vojaške operacije, konfliktu žal še ni videti konca.

Med obravnavo razmer v Severni Koreji s poudarkom na kršitvah sankcij Varnostnega sveta je Slovenija izrazila zaskrbljenost zaradi razvoja jedrskega programa v državi in njenega vojaškega sodelovanja z Rusijo. »Po javno dostopnih informacijah Severna Koreja v Rusijo dobavlja znatne količine orožja. Te dejavnosti je treba temeljito preiskati, večkratne kršitve resolucij Varnostnega sveta pa se morajo nemudoma končati,« je izpostavila namestnica stalnega predstavnika Ondina Blokar Drobič. Denuklearizacija Severne Koreje z miroljubnimi sredstvi tako ostaja bistvenega pomena.

Med razpravo Varnostnega sveta o Bosni in Hercegovini je veleposlanik Žbogar ponovil enotno sporočilo Varnostnega sveta, ki je bilo marca posredovano voditeljem BiH: »Zmanjšajte politične napetosti, vključite se v dialog, spoštujte Daytonski mirovni sporazum in ustavo.« Bosni in Hercegovini, njenim prebivalcem in njeni prihodnosti v Evropski uniji je ponovno izrazil trdno podporo Slovenije, ki bo državo še naprej podpirala na poti k stabilnosti in blaginji.

Na odprti razpravi o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih, ki je bilaeden osrednjih dogodkov grškega predsedovanja, je državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič poudarila, da je v ranljivih situacijah nujno zaščititi zlasti ženske, otroke in starejše. Izpostavila je temeljni pomen spoštovanja mednarodnega prava in zaščite kritične civilne infrastrukture, vključno z dostopom do vode in sanitarij.

V odziv na pretresljivo realnost konfliktov v letu 2025 je Slovenija v okviru tedna za zaščito civilistov skupaj z Gvajano in globalno koalicijo proti konfliktom in lakoti organizirala stranski dogodek, posvečen pregledu z dokazi podprtih dejavnikov in orodij za boj proti lakoti v oboroženih spopadih. Kot je povedal veleposlanik Žbogar, lakota, ki jo povzročajo konflikti, ni več le grozeča nevarnost, temveč kruta realnost, ki jo moramo omiliti.

Med drugo odprto razpravo, ki jo je prav tako organizirala Grčija in je bila posvečena pomorski varnosti, je veleposlanik Žbogar izrazil stališče Slovenije, da je krepitev pomorske varnosti prek regionalnega in mednarodnega sodelovanja ključnega pomena za globalno varnost in trgovino. Vse države je pozval, naj spoštujejo mednarodno pravo, preprečijo tihotapljenje, nezakonito trgovino in terorizem ter vlagajo v krepitev zmogljivosti za boljše obvladovanje groženj.

Poteka tudi pregled arhitekture OZN za izgradnjo miru 2025 (t. i. PBAR). Veleposlanika Samuel Žbogar in Osama Abdelkhalek iz Egipta, ki pregled vodita skupaj, sta sodelovala v prvem neformalnem interaktivnem dialogu med Generalno skupščino in Varnostnim svetom ter Komisijo OZN za izgradnjo miru. Državam članicam sta se zahvalila za trdno podporo pri krepitvi arhitekture za izgradnjo miru in njenemu prilagajanju, da bi ustrezala svojemu namenu in nazadnje ob tesnem sodelovanju vseh vpletenih dosegla svoj cilj – trajen mir.

Maja je Varnostni svet sprejel resolucijo, s katero je misiji UNMISS podaljšal mandat za eno leto. Slovenija je izrazila podporo delu misije pri zaščiti civilistov in podprla vsa prizadevanja za trajen mir v Južnem Sudanu. VS je sprejel tudi resolucijo, s katero je za šest mesecev podaljšal pooblastila za inšpekcijske preglede ladij na odprtem morju pred obalo Libije. Resolucija omogoča nadaljevanje izvajanja operacije IRINI, ki nadzira spoštovanje embarga OZN na orožje za Libijo. Nazadnje je 15-članski svet za eno leto podaljšal še sankcije proti Južnemu Sudanu in mandat skupine strokovnjakov.

Zadnje novice