Ministrica Fajon: Mirovne operacije OZN bolj kot kadarkoli prej potrebujejo enotno podporo Varnostnega sveta
Danes je v Varnostnem svetu OZN, ki mu v septembru predseduje Slovenija, potekala odprta razprava z naslovom…
Varnostni svet OZN se je danes zjutraj sestal na prvi odprti razpravi o razmerah v Mjanmaru od februarja 2019. Slovenija je pozvala k zaščiti civilnega prebivalstva, predvsem žensk in otrok, ter k doslednemu spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic.
Letos mineva že več kot tri leta, odkar je vojska v Mjanmaru strmoglavila demokratično izvoljeno vlado in zaprla njene voditelje. Varnostne razmere v državi zbujajo resno zaskrbljenost in se nenehno slabšajo. Konflikt se je razmahnil po vsej državi in se od novembra 2023 še zaostril, tudi v zvezni državi Rakhine.
Kot je povedal eden od poročevalcev, pomočnik generalnega sekretarja OZN za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Khiari, »zaradi oboroženih spopadov po vsej državi celotne skupnosti ne morejo zadovoljiti svojih osnovnih potreb in nimajo dostopa do nujnih storitev, kar močno spodkopava človekove pravice in temeljne svoboščine.«
Namestnica stalnega predstavnika Slovenije je v izjavi poudarila, da »so tri leta vladajoče hunte pahnila Mjanmar v globoko krizo, ki ne ogroža le stabilnosti in večetničnega značaja države, temveč tudi stabilnost regije«. Slovenija obsoja vojaški udar in vse oblike nasilja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola.
V današnji razpravi je Slovenija podala tri ključna sporočila. Prvič, odobrava osrednjo vlogo, ki jo ima združenje ASEAN pri iskanju rešitve spora v Mjanmaru, in njegova prizadevanja za izvajanje mirovnega načrta v petih točkah. Hkrati je poudarila, da si trenutne razmere v Mjanmaru zaslužijo redne razprave v Varnostnem svetu.
Drugič, Slovenija je opozorila na nenehno slabšanje humanitarnih razmer v državi. Kot je povedal predstavnik OCHA, humanitarna skupnost v Mjanmaru ocenjuje, da bo leta 2024 humanitarno pomoč potrebovalo približno 18,6 milijona ljudi. Lakota narašča, največje breme krize pa nosijo otroci.
»Obsojamo vsako namerno oviranje humanitarne pomoči, vključno z omejevanjem komunikacije in gibanja, ki ga je uvedla vojska, ter ustrahovanjem humanitarnih delavcev,« je poudarila namestnica stalnega predstavnika in vse sprte strani pozvala, naj dosledno spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu.
Tretjič, Slovenija je ostro obsodila vsesplošno nasilje vojske nad civilnim prebivalstvom, predvsem nad ženskami in otroki, ter izrazila zaskrbljenost zaradi zakona o obveznem služenju vojaškega roka s predpisanim prisilnim vpoklicem brez možnosti pritožbe in vztrajnega novačenja otrok.
Slovenija poziva k upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2669 in k demokratičnemu prehodu z vrnitvijo civilne oblasti.
Danes je v Varnostnem svetu OZN, ki mu v septembru predseduje Slovenija, potekala odprta razprava z naslovom…
Veleposlanik Samuel Žbogar, predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu OZN, je danes prebral naslednjo izjavo…
Na prvem zasedanju Varnostnega sveta OZN med slovenskim predsedovanjem so članice obravnavale različne vidike sedanje krize na Bližnjem vzhodu. Dotaknili so se…