Varnostni svet OZN je danes zjutraj sklical razpravo o otrocih in oboroženih spopadih. Glavna tema je bilo onemogočanje humanitarnega dostopa, kar je po opredelitvi Varnostnega sveta ena od šestih hudih kršitev zoper otrokove pravice v času vojne. Slovenija je izrazila ogorčenost nad dejstvom, da je humanitarni dostop še vedno onemogočen in da se razmere celo slabšajo.

UNICEF opredeljuje onemogočanje humanitarnega dostopa za otroke kot »namerno odrekanje ali oviranje dostave humanitarne pomoči, nujne za preživetje otrok, ki ga povzročajo sprte strani, vključno z načrtnim oviranjem humanitarnih ali drugih pomembnih akterjev, ki zaradi tega nimajo dostopa do prizadetih otrok v oboroženih spopadih in jim ne morejo pomagati«. Takšno kršitev predstavljajo tudi dejanja, kot so napadi na humanitarno osebje in konvoje, napadi na kritično infrastrukturo, prekinitev ali preusmeritev pomoči in druga.

»Tudi v vojni veljajo pravila. Sprte strani morajo spoštovati svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in mednarodnem pravu človekovih pravic,« je poudarila namestnica stalnega predstavnika. Dodala je, da mora vsaka sprta stran zagotoviti, da so zadoščene osnovne potrebe civilnega prebivalstva, ki je pod njenim nadzorom, zlasti otrok. Konvencija o otrokovih pravicah, ki je v zvezi s tem najpogosteje ratificiran dokument, je zelo jasna.

Humanitarni odziv je življenjsko pomemben za milijone otrok, zato je onemogočanje humanitarnega dostopa do njih kruto in nečloveško. Slovenija je poudarila, da mora biti »hitra, varna in neovirana dostava humanitarne pomoči zagotovljena v vsakem trenutku in z vseh strani.« Samo v stabilnem premirju se lahko ustvarijo pogoji za dostavo humanitarne pomoči v potrebnem obsegu, zato je namestnica stalnega predstavnika pozvala vse sprte strani v vseh konfliktih k prekinitvi sovražnosti.

»Ocena humanitarne skupnosti, da lahko v Sudanu zaradi podhranjenosti umre več kot 220.000 otrok, je grozljiva. Ubijanje stradajočih otrok v Gazi je doseglo razsežnosti brez primere. V Jemnu skoraj polovica otrok, mlajših od pet let, trpi zaradi zaostajanja v rasti. Deklice v Afganistanu nimajo ne dostopa do osnovnih storitev, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo, ne do humanitarne pomoči. Na Haitiju, ki je zabredel v varnostno in humanitarno krizo, so v sedmih od desetih prijavljenih primerov spolnega nasilja udeleženci otroci. V Mjanmaru je šest milijonov otrok prepuščenih samih sebi, saj nimajo dostopa do pomoči, ki bi jim lahko rešila življenje. Zaradi vsakodnevnih napadov na kritično civilno infrastrukturo v Ukrajini otroci nimajo dostopa do hrane, vode, zdravstvene oskrbe in izobraževanja, kar še povečuje njihovo neizmerno trpljenje,« je poudarila namestnica stalnega predstavnika.

Kot je razvidno iz najnovejšega letnega poročila generalnega sekretarja o otrocih in oboroženih spopadih, je OZN leta 2022 preučila 3.941 primerov onemogočanja humanitarnega dostopa. Na podlagi podatkov lahko žal sklepamo, da jih bo v prihodnje še več. Očitno nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava se tako le nadaljuje.

Slovenija bo še naprej zagotavljala pomoč v hrani ter dolgoročno psihosocialno in zdravstveno rehabilitacijo. Vsakega otroka bi morali obvarovati vojnih grozot.

Povezava do celotne izjave v angleškem jeziku.

Zadnje novice