Slovenija je zaključila tretji mesec članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Mesec, ko je predsedovala Japonska, je bil najbolj zaznamovan s sprejetjem resolucije o Gazi, pri kateri se je pokazala vodilna vloga 10 izvoljenih članic v prizadevanjih za mir. Japonska je organizirala tudi odprti razpravi o delovnih metodah Varnostnega sveta in vlogi žensk pri preprečevanju konfliktov.

Po enomesečnih pogajanjih članic Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) so Združene države Amerike 22. marca v odločanje predložile svoj osnutek resolucije o razmerah v Gazi, ki ni bila sprejeta zaradi negativnih glasov Rusije, Kitajske in Alžirije. Zato je bil 25. marec toliko bolj pomemben dan. Dan, ko je po 171 dneh vojne v Gazi Varnostni svet OZN sprejel resolucijo, ki so jo predlagale nestalne članice (E10). Ob obrazložitvi glasovanja je veleposlanik Samuel Žbogar poudaril, da upamo, da bo ta pomemben dan pomenil konec bolečine in trpljenja civilnega prebivalstva. V kratki in jedrnati resoluciji je šlo za najmočnejše sporočilo doslej in za jasen znak, da se mora konflikt končati. Skupina E10 je pokazala svojo povezovalno moč v Varnostnem svetu in vodilno vlogo pri prizadevanjih za mir. Slovenija je opozorila na zavezujočo naravo resolucij Varnostnega sveta in pozvala k hitri uveljavitvi sprejete resolucije, zlasti k takojšnjemu premirju, brezpogojni izpustitvi vseh talcev in hitrejšemu zagotavljanju pomoči za reševanje življenj.

V Varnostnem svetu je potekala obravnava poročila posebne predstavnice generalnega sekretarja Pramile Patten o spolnem nasilju v konfliktih po njenem obisku v Izraelu in na Zahodnem bregu. Slovenija je obsodila vse oblike spolnega nasilja kot hudo kršitev človekovih pravic in izrazila zaskrbljenost nad ugotovitvami poročila ter pozvala k preiskavam.

Na zahtevo Slovenije je potekal brifing o izvedbi ruskih predsedniških volitev na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih. Slovenija je obsodila poskus legitimacije priključitve ukrajinskih ozemelj z izvedbo volitev, izrazila upanje za zagon mirovnega procesa in obžalovala dejstvo, da Rusija ni povabila opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi – OVSE na svoje volitve. Na zahtevo Francije, Ekvadorja in Združenega Kraljestva je Varnostni svet opravil razpravo glede ruskih zračnih napadov na Odeso, pri čemer je eden od izstrelkov 6. marca eksplodiral v bližini konvoja predsednika Zelenskega in grškega predsednika vlade Mitsotakisa. Slovenija je pozvala Varnostni svet k ukrepanju v zvezi v vojno v Ukrajini in obsodila ruske napade na civiliste in civilno infrastrukturo.

Varnostni svet je v marcu opravil tudi odprto razpravo o spodbujanju preprečevanja konfliktov – krepitvi vseh deležnikov, tudi žensk in mladih. Ženske in mladi nosijo največje breme v oboroženih spopadih, zato se je Slovenija zavzela za njihovo enakopravno vključevanje v vsa prizadevanja za preprečevanje konfliktov. Preprečevanje konfliktov bi moralo biti pravilo, ne izjema, saj si ljudje želijo mir in dostojno življenje ter varno prihodnost za svoje otroke. Slovenija si bo še naprej vztrajno prizadevala za mir, OZN pa mora nastopiti kot svetovna mirovna posrednica.

Slovenija je v skupni izjavi 10 nestalnih članic Varnostnega sveta glede delovnih metod poudarila, da si bodo še naprej prizadevale za bolj transparenten, vključujoč, reprezentativen in učinkovit Varnostni svet za vse, s čimer bomo skupaj prispevali k ohranjanju miru in varnosti.

Veleposlanik Samuel Žbogar je na ministrskem srečanju na temo razorožitve in neproliferacije, ki ga je vodila Japonska, poudaril pomen vloge žensk tudi na področju jedrske politike, razorožitve in neširjenja orožja. Vemo, da so ženske nosilke sprememb in morda nam lahko prav njihova vključenost v procese jedrskega odločanja omogoči, da dosežemo dolgo pričakovan preboj v prizadevanjih za jedrsko razorožitev, je v svoji izjavi poudaril veleposlanik.

V začetku marca je Varnostni svet sklical odprto razpravo o razmerah v Sudanu. Slovenija je odločno podprla poziv generalnega sekretarja k premirju v času ramadana in pozvala vse sprte strani, naj se zavežejo k prekinitvi ognja. V okviru točke Zaščita civilistov v oboroženih spopadih pa je Varnostni svet sklical birifing o grozeči lakoti v Sudanu. Slovenija je skupaj z Gvajano, Sierro Leone in Švico zaprosila za zasedanje Varnostnega sveta in poudarila, da je nujno treba ublažiti naraščajočo krizo pomanjkanja hrane in zagotoviti neoviran dostop za humanitarno pomoč.

Soglasno je bila sprejeta resolucija o enoletnem podaljšanju mandata podporne misije OZN v Afganistanu (angleško United Nations Assistance Mission in Afghanistan – UNAMA). Slovenija odločno podpira delo in nadaljnjo navzočnost UNAMA v Afganistanu, zato je soglašala s sprejetjem resolucije. “Mandat misije UNAMA mora ostati širok – Afganistan in Afganistance mora podpirati na njihovi poti k vključujoči politični tranziciji do napredne in demokratične prihodnosti, ki bo prinesla stabilnost, blaginjo in trajen mir,” je v obrazložitvi glasu povedala namestnica stalnega predstavnika.

Varnostni svet je opravil redno letno razpravo o sodelovanju med OZN in EU. V imenu EU je nastopil Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Predstavil je sodelovanje preko misij in operacij EU, humanitarne pomoči, finančnih prispevkov v redni proračun OZN ter specializirane agencije in sklade, osredotočenost na preprečevanje konfliktov ter sodelovanje z Afriško unijo. Velik del govora je namenil Gazi in Ukrajini, navezal se je tudi na druge krize oziroma konflikte po svetu (Sudan, Haiti, Somalija, Afganistan, Mjanmar).

Žal zaradi ruskega veta ni bil podaljšan mandat panelu ekspertov za spremljanja izvajanja resolucije Varnostnega sveta 1718, ki je vzpostavila sankcijski režim zoper Demokratično ljudsko republiko Korejo.

Zadnje novice